Search the digital library catalog

Abstract: Etažna lastnina se je, kot institut, ki ga danes pozna Stvarnopravni zakonik, v slovenskem prostoru uveljavila z uveljavitvijo zakonika dne 1. januarja 2003. Slednja je bila posledica predhodne privatizacije družbene lastnine ter teženj novonastale samostojne Slovenije po sprejetju v EU in pravni ureditvi v prejšnjem sistemu neurejenih stvarnopravnih razmerij. Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki nastane na podlagi preoblikovanja samostojne lastninske pravice na zemljiški parceli s stavbo ali stavbne pravice. Predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Njena vzpostavitev se opravi v dveh delih. V prvem se, kot predmet lastninske pravice, razdeli stavba na samostojne prostorske dele. V drugem delu pa se spremeni značilnost lastninske pravice glede na pravni položaj prostorskega dela, ki je njen predmet. Od značilnosti lastninske pravice (samostojna ali akcesorna) je odvisen način njenega razpolaganja. Na posameznih delih (npr. stanovanja, poslovni prostori itd.) gre za samostojno lastninsko pravico, na skupnih delih (npr. stopnišča, hodniki, vhodi itd.) pa akcesorno lastninsko pravico. Pri tem je pomembno, da lahko nastane zgolj na določenih nepremičninah, tj. zgradbah, ki jih je mogoče razdeliti na posamezne dele, ki predstavljajo samostojno funkcionalno celoto. Za njen nastanek se zahteva ustrezen pravni naslov (sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, enostranski pravni posel ali sodna odločba) ter pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo). Vpisi v zemljiško knjigo zaradi oblikovanja etažne lastnine so lahko povezani z zemljiško parcelo, vpisom novih nepremičnin in ustreznimi prenosi pravic. Pomemben je predvsem pregled prenosa upravičenj, vsebovanih v lastninski pravici, ki se preoblikuje v etažno lastnino. Pri tem razpolagalno upravičenje preide iz »stare« na »novo« samostojno lastninsko pravico v celoti. To pomeni, da razpolaganje s samostojno lastninsko pravico nujno pomeni tudi razpolaganje z vključeno lastninsko pravico. Upravičenje uporabe se, sorazmerno z razdelitvijo nepremičnine, razdeli tako, da vsak del vključuje uporabo območja, ki ga zaseda. To posledično odločilno vpliva na prenos izvedenih in varovalnih stvarnih pravic. Izvedene in varovalne pravice, ki omejujejo razpolagalno upravičenje lastninske pravice na zemljiški parceli, preidejo z enako vsebino in sestavinami, na samostojno lastninsko pravico na posameznem delu in posamezni del kot njen predmet. V primeru izvedenih in varovalnih pravic, ki vsebujejo ali omejujejo upravičenje uporabe pa je potrebno le-te presojati posamezno. Pri tem bistven del presoje predstavlja dejstvo, katera »nova« nepremičnina vsebuje prostor oz. območje, ki je predmet upravičenja uporabe, vsebovanega v izvedeni pravici. Od tega je nato odvisno, ali taka pravica preide na novo nepremičnino ali ostane na izvirni.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastnik, solastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, preoblikovanje, vključena lastninska pravica, samostojna lastninska pravica, izvedene pravice, varovalne pravice.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1000,64 KB)

Abstract: Z etažno lastnino se je oblikovala posebna oblika lastnine, ki odstopa od rimskega načela »Superficies solo cedit«. S tem se je pojavila namreč oblika razdeljenega lastništva na stanovanjskih stavbah. Do sodobne ureditev etažne lastnine pa je prišlo šele v prvi polovici dvajsetega stoletja, po tem, ko se je v večini razvitih evropskih držav, s posebej za to spremenjenimi predpisi, dovoljevala vzpostavitev etažne lastnine na posebnih delih nepremičnine. Najštevilčnejši predmet etažne lastnine je stanovanje, ki mu je potrebno dati širši pomen, kot le prostor za prebivanje. Predstavlja namreč pomembno socialno kategorijo, ki zagotavlja človeku določeno eksistenco — zlasti družinsko. V najširšem pomenu predstavlja zaključen sklop materialnih pogojev in razmer, vezanih na določen prostor, v katerem je omogočeno trajno bivanje in pokrivanje temeljnih potreb življenja. Glede na to je stanovanje materialna dobrina, ki zavzema posebno mesto v življenju vsakega posameznika. Cilj diplomske naloge je predstavitev osnovnih elementov etažne lastnine, pravnih razmerij v katera vstopa etažni lastnik in njegove pravice ter dolžnosti, ter pravice in dolžnosti upravnika in predstavitev pravnih instrumentov, ki bodo ob pravilni uporabi v veliki meri pripomogli k čim boljšim odnosom med etažnimi lastniki. V prvem poglavju je predstavljena pravna narava etažne lastnine. Predstavljena sta oba koncepta, ki opredeljujeta pojem etažne lastnine in kateri koncept je uveljavljen v slovenskem pravu. V drugem poglavju predstavljam pojem etažne lastnine na splošno in posebej posamezne ter skupne dele v ključno z vprašanjem določitve solastniškega deleža slednjih. Od nastavitve solastniških deležev je praviloma odvisna porazdelitev pravic in predvsem obveznosti v zvezi s skupnimi deli. Tretje poglavje je osredotočeno na način nastanka etažne lastnine s poudarkom na predstavitvi pravnih podlag na katerih lahko nastane etažna lastnina. Podrobneje so predstavljene posamezne podlage in v katerih primerih se lahko poslužujemo teh pravnih podlag za nastanek etažne lastnine. V četrtem poglavju je najprej na splošno predstavljeno pravno razmerje med posamezniki. Skozi poglavje pa so podrobneje predstavljena posamezna pravna razmerja, ki vladajo med etažnimi lastniki. Najprej je predstavljena značilnost, vsebina, oblika, spremembe in pravna narava pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov. Opisano je tudi upravljanje skupnih delov v večstanovanjskem objektu. Predstavljen je način upravljanja, posli, ki jih lahko upravljajo upravniki oziroma skupnost lastnikov, ter sam način odločanja v poslih upravljanja. Sledi predstavitev obveznega rezervnega sklada. Navedeni so razlogi za rezervni sklad, način in višina vplačevanje v rezervni sklad ter samo vodenje rezervnega sklada. V petem poglavju je predstavljen pojem zakonitega stvarnega bremena, nadalje pa je opisano kako stvarno breme nastane in čemu služi. V šestem poglavju pa so navedene možnosti, katerih se lahko poslužujejo etažni lastniki, da se pravno zavarujejo. Opisani so mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovito varstvo lastnikov, ki jih drugi lastniki z zlorabo svoje pravice in z neprimernim ravnanjem motijo v njihovi pravici.
Keywords: Etažna lastnina, etažni lastnik, upravljanje, upravnik, rezervni sklad in stvarno breme.
Published in DKUM: 17.02.2010; Views: 4054; Downloads: 564
Full text (372,65 KB)