| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sinteza in karakterizacija kovinskih kislinskih katalizatorjev
Katja Gole, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati kovinsko kislinski katalizator s postopkom mokre impregnacije, ki bo skupaj s kovinskimi ioni funkcionaliziran mezoporozni silikatni nosilec. Učinkovitost katalizatorja smo preverjali z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z metanolom. V začetku je bila kot nosilec kovinskih ionov predvidena mezoporozna silika SBA-15, kasneje smo sintetizirali mezoporozni nosilec MCM-41, ki se je z vezanimi kovinskimi Al3+ ioni izkazal za učinkovitega pri esterifikaciji. Z rezultati, dobljenimi z analizo vzorcev s HPLC, smo izračunali presnovo kisline v ester. Sledila je karakterizacija katalizatorja z metodami DLS, DSC, TGA, BET, FTIR in kemisorpcijo z NH3. Iz rezultatov karakterizacije Al-MCM-41 ugotavljamo, da je največja zastopanost delcev z velikostjo 642,2 nm, medtem ko je povprečna velikost 596,4 nm. Material ima specifično površino 828,17 m2 g-1 s premerom por 2,97 nm. Prisotna je funkcionalna skupina Si-O-Si. V katalizatorju razen vezane vode ni bilo zaznanih drugih primesi. Ugotovili smo, da ima katalizator srednje do močna aktivna kislinska mesta.
Keywords: mezoporozna silika, kovinski katalizator, Al-MCM-41, esterifikacija
Published: 08.09.2021; Views: 150; Downloads: 21
.pdf Full text (3,76 MB)

2.
Sinteza kovinskih katalizatorjev z metodo mokre impregnacije
Andraž Oštir, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati kovinske kislinske katalizatorje z metodo mokre impregnacije aktivnih soli AlCl3, Al(NO3)3 in Al-izopropoksida na nosilec γ–Al2O3. Za karakterizacijo sintetiziranih katalizatorjev smo uporabili različne metode, kot so FTIR (Fourier-transform infrared spectroscopy), BET (Brunauer-Emmett-Teller surface area analysis), DSC (differential scanning calorimetry), TGA (thermogravimetric analysis) in NH3 fizisorpcija. Aktivnost sintetiziranih katalizatorjev smo preizkusili na reakciji esterifikacije miristinske kisline z metanolom. Vzorce smo analizirali s HPLC povezanim z UV-VIS detektorjem. Iz umeritvene krivulje standardnih raztopin miristinske kisline in metil miristata smo določili koncentracije in nadalje presnovo miristinske kisline. Izkazalo se je, da so katalizatorji, ki imajo impregnirano aktivno sol v večjih masnih deležih, bolj učinkoviti pri reakciji esterifikacije, kot pa katalizatorji z manjšim masnim deležem soli. Dobljene eksperimentalne podatke smo opisali z Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ovim modelom. Določili smo konstante proizvodnosti pri različnih temperaturah (50, 55, 60 in 64,5) °C in različnih masah dodanega katalizatorja (0,2, 0,15, 0,1 in 0,05) g.
Keywords: esterifikacija, mokra impregnacija, katalizator, miristinska kislina
Published: 31.08.2021; Views: 178; Downloads: 48
.pdf Full text (4,48 MB)

3.
Kinetika esterifikacije miristinske kisline z uporabo kovinskega katalizatorja
Rolando Krivec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati, karakterizirati in uporabiti trdni kovinski kislinski katalizator. Učinkovitost sintetiziranega katalizatorja smo preverjali na modelni reakciji esterifikacije maščobne kisline. Sintetiziran kovinsko kislinski katalizator smo dodali k mešanici miristinske kisline in metanola, kjer kot produkt nastane metilmiristat. Reakcije smo jo izvajali v šaržnem reaktorju pri različnih temperaturah, θ = (50, 55, 60 in 64,5) °C, ter pri različnih količinah dodanega katalizatorja, m = (0,125; 0,1; 0,075 in 0,05) g. Reakcije smo izvajali 5 h, vmes smo v časovnih intervalih jemali vzorce. Vzorce smo nato razredčili do ustrezne koncentracije in jih analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Iz dobljenih kromatogramov smo s pomočjo predhodno skonstuirane umeritvene krivulje izračunali koncentracijo metilmiristata. Na podlagi dobljenih eksperimentalnih podatkov smo določili kinetiko reakcije esterifikacije miristinske kisline, katalizirane s sintetiziranim kovinsko kislinskim katalizatorjem. Uporabili smo Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ov kinetični model. Za izračun kinetičnih parametrov, vključno s konstanto proizvodnosti, smo uporabili računalniški program Scientist. Katalizator smo karakterizirali z adsorpcijo-desorpcijo dušika (BET), Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FT-IR), dinamično svetlobno sipanje (DLS), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA). Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z višanjem temperature in mase dodanega katalizatorja,koncentracija nastalega metilmiristata in s tem tudi presnova reakcije naraščata. Rezultati kemijskih analiz so pokazali, da sintetiziran katalizator Fe-SBA-15 vsebuje funkcionalne skupine Si-O-Si in -SO3H, je brez prisotnih primesi in v njem najdemo sledove vezane vode. Volumen por je 0,878 cm3 g-1, velikost por 6,25 nm in BET površina 61,3 m2 g-1.
Keywords: Fe-SBA-15, esterifikacija, kovinski katalizator, miristinska kislina, metanol, kinetični model
Published: 01.06.2021; Views: 265; Downloads: 67
.pdf Full text (2,44 MB)

4.
Esterifikacija maščobnih kislin z biokatalizatorjem vezanim na mezoporozni silikatni nosilec
Katja Zečević, 2021, master's thesis

Abstract: Reakcija spajanja maščobnih kislin in alkohola, pri kateri nastane produkt ester, ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in prav tako v kemijski industriji. Produkt, alkilni ester, je najpogostejša vrsta biodizla. V tej raziskavi smo sintetizirali in karakterizirali biokatalizator, pri katerem smo kot nosilec uporabili mezoporozni silicijev dioksid (SBA-15) z veliko specifično površino in enakomerno velikostjo por. S postopkom sinteze smo vplivali na povečanje premera por SBA-15 z uporabo triizopropilbezena (TIPB). Kot ne-specifično povezovalno sredstvo za imobilizacijo encima na modificiran nosilec smo uporabili glutaraldehid. Učinkovitost imobilizacije lipaze na sintetizirani mezoporozni siliki smo preverili z reakcijo esterifikacije oleinske in miristinske kisline. Eksperimentalni del je potekal v avtomatiziranem reakcijskem sistemu. Preučevali smo vpliv ključnih procesnih parametrov temperature,  = (20, 25 in 30) °C , pH = (6, 7 in 8), množinskega razmerja kislina/alkohol in količine biokatalizatorja, na učinkovitost imobilizacije in esterifikacije.
Keywords: mezoporozni silikatni nosilec, imobilizacija, lipaza, esterifikacija, oleinska kislina, miristinska kislina
Published: 31.03.2021; Views: 248; Downloads: 69
.pdf Full text (1,78 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija mezoporoznih kislinskih katalizatorjev
Saša Stanković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo v prvi fazi raziskav po modificirani metodi sintetizirali mezoporozni kislinski katalizator. Prvotno je bila načrtovana podrobna karakterizacija sintetiziranega katalizatorja po različnih metodah, kar zaradi epidemioloških razmer in časovnih omejitev ni bilo možno izvesti. Katalizator smo sintetizirali na osnovi cetil trimetil amonijevega bromida (CTAB), natrijevega hidroksida, tetraetil ortosilikata (TEOS), (3-trimetoksi)-1-propanetiola (MPTMS) in vode. Učinkovitost njegovega delovanja smo preverili z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z etanolom, ki smo jo izvajali v šaržnem reaktorju. Nastali produkt smo analizirali na plinskem kromatografu s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Z namenom izračuna presnove miristinske kisline v metil miristat smo pripravili umeritveno krivuljo. Določili smo 53,3 % presnovo reakcije. Področje karakterizacije katalizatorjev smo raziskali s podrobnim pregledom literature in teoretične ugotovitve vključili v poglavje »Materiali in metode dela«.
Keywords: kislinski katalizator, mezoporozni katalizator, karakterizacija, sinteza, esterifikacija
Published: 08.10.2020; Views: 251; Downloads: 61
.pdf Full text (1,82 MB)

6.
SINTEZA ZAMREŽENEGA POLI(4-VINILPIRIDINA)
Nuša Cmager, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo pripravili porozne kopolimere 4-vinilpiridina zamrežene z divinilbenzenom s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Tehniko emulzije z visokim deležem notranje faze smo izbrali zaradi tvorbe visoko poroznih polimernih materialov, ki jih lahko uporabimo v pretočnih tehnikah. Zanimalo nas je, ali lahko pripravimo naknadno zamrežen kopolimer s piridinskimi molekulami. Pri pripravi poroznih materialov smo spreminjali razmerje monomerov, vrsto in delež lipofilnih neionskih surfaktantov ter delež interne faze. Rezultat je bila stabilna emulzija, ki je po polimerizaciji v peči tvorila polimer z značilnimi makroporami. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo proučili morfologijo dobljenih polimerov. Pripravljene poliHIPE monolite smo naknadno zamrežili in s tem tvorili majhne povezovalne pore, s čimer smo povečali specifično površino materiala. Tako pripravljene polimere smo testirali v vlogi poroznega katalizatorja na reakciji esterifikacije. Želeli smo uporabiti prednosti HIPE polimerov za reakcije, v katerih je pomemben dodatek piridina. Zanimalo nas je, ali lahko uporabimo sintetiziran kopolimer za namene ločitve stranskega produkta od glavnega. S preprosto filtracijo bi odstranili polimer in se tako izognili zahtevnim oblikam ločevanja produktov. Med seboj smo primerjali osnoven polimer, polimer naknadno zamrežen v prahu in polimer naknadno zamrežen v kosu. Zanimalo nas je, ali hiperzamreženje poveča vlogo piridinskega polimera kot lovilca kisline pri reakciji estrenja.
Keywords: porozni polimeri, 4-vinilpiridin, poliHIPE, hiperzamreženje, esterifikacija
Published: 16.09.2016; Views: 1319; Downloads: 203
.pdf Full text (2,12 MB)

7.
UPORABA TRDNEGA KISLINSKEGA KATALIZATORJA PRI REAKCIJI ESTERIFIKACIJE BENZOJSKE KISLINE
Anže Belovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti zamenjave tekočega s trdnim kislinskim katalizatorjem pri reakciji esterifikacije benzojske kisline z metanolom. Uporabljali smo dve vrsti trdnega katalizatorja, pri prvem smo na silikagel adsorbirali metan sulfonsko kislino, pri drugem smo metan sulfonsko kislino kovalentno vezali s 3-(trimetoksisilil)-1-propantiolom. Z adsorbiranim katalizatorjem smo dobili zelo nizke presnove, zato smo ta del eksperimentov kmalu opustili in se osredotočili na silaniziran katalizator. Reakcijo smo izvajali v dveh različnih šaržnih reaktorjih in sicer v enem smo mešanje izvajali s stresalnikom, v drugem z magnetnim mešalom. Trdni silaniziran katalizator smo uporabili večkrat zaporedoma in ugotavljali spreminjanje presnove reakcije. Reakcije smo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi izmerjenih koncentracij smo izračunali konstante reakcijske hitrosti, aktivacijsko energijo in predeksponentni faktor izbrane reakcije esterifikacije.
Keywords: trdni kislinski katalizator, esterifikacija, benzojska kislina, metanol
Published: 22.10.2015; Views: 1241; Downloads: 118
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
Encimska sinteza laktatnih estrov v nekonvencionalnih topilih
Sabina Kavčič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Laktatni estri, ki se pogosto uporabljajo v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji, so med najbolj pomembnimi derivati mlečne kisline. V današnjem času je velik poudarek na biorazgradljivosti produktov in uporabi okolju prijazne tehnologije, zato je potrebno temu primerno tudi izbrati topila za sintezo laktatnih estrov. Encimsko katalizirane reakcije lahko namesto v vodnem mediju izvajamo tudi v konvencionalnih organskih topilih ali v nekonvencionalnih topilih, kot so superkritični fluidi in ionske tekočine. Namen doktorske disertacije je bil izvesti encimsko sintezo laktatnih estrov, natančneje n-butil laktata, v nekonvencionalnih topilih. Kot nekonvencionalna topila smo uporabili superkritične fluide (superkritični ogljikov dioksid, superkritični trifluorometan in superkritični etan) in ionsko tekočino (CYPHOS IL-201). Vsa uporabljena topila predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctice smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano esterifikacijo D,L-mlečne kisline z n-butanolom v visokotlačnem mešalnem šaržnem reaktorju. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv razmerja substratov (D,L-mlečna kislina:n-butanol), koncentracije molekularnih sit, hitrosti mešanja, večkratne uporabe encima, tlaka, temperature in koncentracije ko-topila (n-heksan) na izkoristek D,L-mlečne kisline, produktivnost in začetno hitrost tvorbe estra n-butil laktata. Prav tako smo optimirali reakcijske parametre, tlak, temperaturo in koncentracijo ko-topila (n-heksan), pri izvedbi encimske esterifikacije v superkritičnem trifluorometanu. V sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina in superkritični trifluorometan/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine CYPHOS IL-201, temperature, tlaka in koncentracije encima na potek reakcije. Nadalje smo očistili encimsko sintetiziran n-butil laktat ter določili antimikrobno aktivnost na različne testne mikroorganizme (Saccharomyces cerevisiae, Aspergillus niger, Trichoderma viride, Penicillium cyclopium, Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens in Bacillus cereus).
Keywords: encimska esterifikacija, lipaza, n-butil laktat, superkritični fluidi, ionska tekočina
Published: 29.09.2014; Views: 1928; Downloads: 147
.pdf Full text (2,97 MB)

9.
SINTEZA PROCESOV PROIZVODNJE BIODIZLA Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
Blaž Goričar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo vsebuje matematični model šestih različnih tehnologij proizvodnje biodizla: homogeno bazično katalizo, homogeno bazično katalizo s predpripravo, homogeno kislinsko katalizo, heterogeno kislinsko katalizo, encimsko katalizo ter superkritični proces. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera proizvodnja biodizla je ekonomsko najbolj ugodna in sprejemljiva. Kot glavno surovino smo odvisno od procesa izbrali ali olje oljne repice ali odpadno rastlinsko olje. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS, kjer smo kot glavni kriterij optimiranja določili maksimiranje letnega dobička proizvodnje. Pomembna rezultata pri vsakem procesu sta bila še investicija procesa ter strošek na liter biodizla. Osnovna kapaciteta proizvodnje biodzila je znašala 8 500 ton na leto. Zaradi nihanja cen olja in biodizla na tržišču smo izvedli občutljivostno analizo, kjer smo opazovali vpliv spremembe cene biodizla in olja na letni dobiček. Prav tako smo analizirali vpliv povečanja kapacitete na letni dobiček. Določili smo prag donosnosti, kjer postane vsaka proizvodnja dobičkonosna. Rezultati kažejo, da so vsi procesi proizvodnje biodizla močno odvisni od cene surovin, ki predstavljajo skoraj 90% vseh stroškov. Pri procesih, kjer smo kot surovino lahko izbrali cenejše odpadno rastlinsko olje, smo dobili večji letni dobiček in manjši strošek na liter biodizla. Še posebej dobro se je izkazala heterogena kislinska kataliza. Ugotovili smo, da encimska kataliza ni ekonomsko sprejemljiva zaradi visoke cene encimov. Homogena bazična kataliza, ki je najpogosteje uporabljena v industriji, se je izkazala za dobičkonosno pri dovolj veliki kapaciteti proizvodnje.
Keywords: biodizel, transesterifikacija, esterifikacija, olje oljne repice, odpadno rastlinsko olje, letni dobiček.
Published: 11.09.2012; Views: 2455; Downloads: 285
.pdf Full text (3,81 MB)

10.
SIMULACIJA PROIZVODNJE BIODIZLA
Mario Jambrečić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za družbo Pinus T.K.I. d.d smo v diplomskem delu naredili raziskavo procesa proizvodnje biodizla. Pinus v procesu proizvodnje biodizla uporablja reakcijsko kolono v kateri poteka proces esterifikacije. V diplomskem delu smo izvedli simulacijo proizvodnje biodizla na primeru dveh maščobnih kislin. Uporabili smo oleinsko maščobno in lavrinsko maščobno kislino. Proizvodnja je potekala z esterifikacijo maščobne kisline in alkohola. Uporabljen alkohol je bil metanol. Izvedli smo energijsko integracijo v procesu. Povezali smo iztok iz reakcijske kolone z vtokom surovin v kolono, z namenom znižanja obratovalnih stroškov. Prikazali smo kateri proces je ugodnejši za proizvodnjo biodizla.
Keywords: biodizel, oleinska maščobna kislina, lavrinska maščobna kislina, energijska integracija, esterifikacija
Published: 21.04.2011; Views: 2599; Downloads: 90
.pdf Full text (10,63 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica