Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava učinke programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju X. V sodobnem svetu s hitrim načinom življenja v prostem času in na delovnem mestu so tveganja povezana s sedečimi delovnimi mesti, stresom in z nezdravim življenjskim slogom vse bolj razširjena, zato je izvajanje programov promocije zdravja nujen ukrep za krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Problematika, ki jo delo izpostavlja, se nanaša na to, kako podjetja s pomočjo programov promocije zdravja zmanjšujejo tveganja za bolezni, absentizem in izgorelost ter hkrati povečujejo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Namen dela je bil ugotoviti, ali podjetje X zadostno in učinkovito izvaja program promocije zdravja ter kakšni so učinki programa na zaposlene. Z vprašalnikom smo zbrali podatke o navadah zaposlenih glede zdravega načina življenja ter poznavanje in udeležbo v programu promocije zdravja. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen zdravega življenjskega sloga in večinoma pozitivno ocenjujejo izvajanje programa. Najpogosteje se udeležujejo organiziranih športnih aktivnosti in izobraževanj, kot ključne učinke pa navajajo boljše obvladovanje stresa, večjo motivacijo ter manjšo bolniško odsotnost. Ugotovili smo, da bi si zaposleni želeli več raznolikih aktivnosti, dostopnost aktivnosti programa za vse zaposlene in boljšo komunikacijo o obstoječih možnostih.
Keywords: promocija zdravja, zdravje, sedeča delovna mesta, stres, ergonomija
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,13 MB)

Abstract: Prispevek obravnava vlogo ergonomskih metod pri izboljševanju didaktične učinkovitosti v šolskem prostoru. Najprej so predstavljeni ključni izzivi, ki jih ergonomija naslavlja pri vzpostavljanju optimalnega učnega okolja, nato so izpostavljene temeljne ergonomske metode (OWAS, RULA, REBA in metoda trenutnih opažanj). Članek se osredotoča predvsem na fizične parametre učnega okolja in orodja za njihovo vrednotenje, pri čemer so analizirani najpomembnejši ergonomski dejavniki, kot so prostorska ureditev, primernost šolskega pohištva, vpliv okoljskih razmer (razsvetljava, akustika, toplotno okolje) ter uporaba digitalnih virov. Na osnovi študija virov in različnih raziskovalnih izsledkov so povzeti teoretični vidiki, ki razkrivajo, kako posamezni dejavniki prispevajo k zmanjševanju telesnih obremenitev ter spodbujajo didaktično učinkovitost. Prispevek ne ponuja podrobnih praktičnih navodil, temveč se osredotoča na razlage in možne raziskovalne poti za nadaljnje preučevanje ergonomije v izobraževanju. V zaključku so poudarjeni pomen interdisciplinarnega pristopa in možnosti za nadaljnje študije o razvoju ergonomskih metod, prilagojenih specifičnim potrebam pedagoškega okolja.
Keywords: izobraževanje, ergonomija, didaktična učinkovitost, šolsko okolje, ergonomske metode
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (413,23 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena uporaba sistema Xsens za zajem gibanja in njegovo vrednotenje pri ergonomskih analizah delovnih mest. Najprej so opisani različni sistemi za zajem gibanja in njihove značilnosti, nato je podrobno predstavljen princip delovanja in sestava senzorske obleke Xsens. V osrednjem delu so prikazane meritve, izvedene na terenu, ter obdelava zbranih podatkov z ergonomskimi metodami. Zaključni del obravnava finančno analizo, kjer je ovrednotena smiselnost investicije v sistem glede na dosežene prihranke.
Keywords: ergonomija, senzorji, analiza, investicija
Published in DKUM: 01.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,38 MB)

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s celovito prenovo bergle, kot utalitarnega terapevtskega pripomočka, ki zaradi svoje robustne zasnove ni bilo estetsko prenovljeno zadnjih nekaj desetletij. Osnovni namen prenove je bil izdelati privlačen in udoben pripomoček za hojo, ki bi spremljal uporabnika skozi celotno fazo zdravljenja in se bi prilagajal glede na napredek v procesu zdravljenja. Naloga predstavlja globok pregled v zgodovinski nastanek obstoječih modelov in iskanju rešitev, ki jih omogočajo sodobni pristopi, od modeliranja, do izbire sodobnih materialov ter izdelovalnih tehnik. Magistrsko delo opisuje celotni postopek inženirskega oblikovanja izdelka, pri čemer se poslužuje tehnik modeliranja, konstruiranja, grafičnega oblikovanja, celostne podobe, ter dodajalnih tehnik izdelovanja.
Keywords: Ergonomija, Oblikovanje, Bergla, Medicinski pripomoček, 3D tisk, Modularnost
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (6,76 MB)

Abstract: Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se vsakodnevno spopadajo s kompleksnimi, izrednimi situacijami, ki nanje delujejo kot stresorji in pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja. Vir stresa predstavljajo tudi delovni pogoji na delovnem mestu, zaradi katerih medicinske sestre doživljajo nezadovoljstvo in trpijo zaradi izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela je za opredelitev področja uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. V nadaljevanju je bil v okviru raziskovalne naloge oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil s pomočjo platforme 1KA posredovan sobnim medicinskim sestram oz. medicinskim sestram ob pacientu na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok – Oddelek za intenzivno terapijo, Kliničnem oddelku za interno intenzivno medicino in Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja – enota intenzivne terapije. Rezultati: Več kot polovica vprašanih medicinskih sester se strinja s trditvijo, da slaba prilagojenost delovnega okolja zaposlenim povečuje tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Pri več kot polovici vprašanih so se v zadnjih 12 mesecih pojavili občutek izčrpanosti, nihanje razpoloženja, pomanjkanje apetita, prebavne težave, težave s spanjem, tesnoba, glavobol in bolečine v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta. Več kot polovica se je srečala tudi s padcem učinkovitosti, padcem koncentracije, upadom motivacije, delanjem napak, pozabljivostjo, jezo, nervoznostjo, občutkom ničvrednosti, razočaranjem nad sabo in z občutkom krivde. Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se za premeščanje pacientov največ poslužujejo rjuh in desk, najmanj pa pasu za premeščanje, prostostoječega premičnega dvigala in stropnega dvigala. Ti jim pogosto sploh niso na voljo. Rezultati so pokazali, da se medicinske sestre v enotah intenzivne terapije redko soočajo s konflikti, največ sicer s strani sodelavcev. Tudi verbalno ali fizično nasilje se redko pojavi s strani sodelavcev in pacientov, načeloma se z njim ne soočajo. Največ pohval anketirane medicinske sestre dobijo s strani pacientovih svojcev, pacientov, manj s strani sodelavcev in najmanj s strani managementa oddelka. Razprava in zaključek: Delo medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je močno obremenjujoče, tako fizično kot psihično, kar ima dolgoročne posledice tako za posameznike kot za organizacijo. Obremenjujoče delovno okolje, pomanjkanje potrebne opreme in slaba ergonomska prilagojenost okolja le še dodatno poslabšujejo delovne pogoje in povečujejo tveganje za izgorelost. Poskrbeti je treba tudi za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu, spodbujati boljšo komunikacijo med sodelavci in vodstvom ter povečati prepoznavnost in spoštovanje dela medicinskih sester.
Keywords: enota intenzivne terapije, izgorelost, ergonomija
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,33 MB)