| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijo
Katja Cajnko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja. Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze. Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Keywords: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Published: 05.05.2021; Views: 179; Downloads: 50
.pdf Full text (1006,37 KB)

2.
Prehospitalna oskrba pacienta z epileptičnim napadom
Miha Ramšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili problematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov kakor tudi same vzroke in razloge za ta pojav. Opisali smo tudi najtežjo obliko epileptičnega napada, torej tako imenovan epileptični status. Opisali smo pravilno prvo pomoč, ki jo izvajajo laiki, sprejem nujnega klica na številki 112 ter oddajo intervencije prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči, nujno medicinsko pomoč, ki je v domeni prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči, ter kasnejšo obravnavo pacienta z epileptični napadom v terciarni ustanovi. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo, kako pogosto se slovenski zdravstveni reševalci srečujejo s tem pojavom, njihovo poznavanje in razlikovanje med epileptičnimi napadi ter izvajanje pravilnih ukrepov pri obravnavi takega pacienta. Z izvedeno raziskavo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in ugotovili, da epileptični napadi niso redek pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci v Sloveniji odlično usposobljeni za obravnavo takšnih intervencij.
Keywords: epilepsija, zdravstveni reševalec, prehospitalna enota
Published: 11.03.2020; Views: 470; Downloads: 112
.pdf Full text (849,22 KB)

3.
Poznavanje prve pomoči laične populacije o epileptičnem napadu
Andrej Monetti, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je skupno ime za nevrološke bolezni, katerih značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Poznamo številne podvrste epilepsije, ki jim je skupno le nenormalno sočasno proženje živčnih celic (Kržan, 2013, str. 4). Epileptični napadi se med seboj po znakih in simptomih zelo razlikujejo. Epileptična aktivnost v napadih lahko povzroči spremembe občutkov, zavedanja ali vedenja, povzroči nehotene gibe ali okrne motorične funkcije. Napadi so lahko očitni, z nenadnimi krčevitimi kontrakcijami mišic in z nezavestjo. Lahko pa so napadi navzven neopazni (Lorber, 2012, str. 30). Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela, izvedli anketo s pomočjo spletnega vprašalnika EnKlikAnketa, ki je bila anonimna. Sestavljena je bila iz 15 vprašanj, na anketo je odgovorilo 100 ljudi. Rezultati: Laična populacija pozna pojem epileptični napad, veliko se jih je že srečalo z epileptičnim napadom, poznajo tudi nekatere vzroke za epilepsijo. Kljub poznavanju pojma, pa laična populacija v večini ne bi znala nuditi pravilne prve pomoči ob epileptičnem napadu. Sicer poznajo nekaj osnovnih ukrepov, vendar bi nekateri bolniku lahko celo škodili zaradi napačnega ukrepanja. Sklep: Laična populacija bi potrebovala več izobraževanja o prvi pomoči ob epileptičnem napadu, morda tudi o splošni prvi pomoči. Viri navajajo, da naj bi 1 % ljudi na svetu imel epilepsijo. Glede na te statistične podatke je razmeroma malo laikov dobro pripravljenih oziroma poučenih, da bi se v takšni situaciji dobro odrezali.
Keywords: epilepsija, epileptični napad, prva pomoč, laična populacija
Published: 21.12.2017; Views: 900; Downloads: 199
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Keywords: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Published: 07.02.2017; Views: 1297; Downloads: 188
.pdf Full text (967,59 KB)

5.
RAZVOJ MODELA OCENE TVEGANJA VOZNIKOV S PSIHOFIZIČNIMI OMEJITVAMI PRI NASTANKU PROMETNIH INCIDENTOV
Nevenka Šestan, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Cilj študije je ugotoviti, ali vozniki, bolniki z epilepsijo, kroničnim alkoholizmom in/ali tveganim pitjem, uživalci psiho aktivnih substanc (PAS), bolniki z drugimi boleznimi živčevja, z duševnimi in vedenjskimi motnjami, s kardiovaskularnimi boleznimi, z diagnozo težjega diabetesa in težjimi okulističnimi boleznimi obravnavani na posebni zdravstveni komisiji (PZK), predstavljajo večje tveganje za povzročitev prometnih nesreč (PN)/cestno prometnih prekrškov (CPP) od voznikov povzročiteljev PN/CPP v Sloveniji, ki teh diagnoz nimajo. Narejenih je bilo šestnajst študij primerov s kontrolami. Primeri so vozniki, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani na PZK in so imeli naslednje diagnoze: epilepsija, kronični alkoholizem /tvegano pitje, uživanje PAS, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in bolezni oči. Za vsak primer smo kot kontrolo definirali po spolu in starosti usklajene osebe iz kohorte povzročiteljev PN/CPP v istem opazovanem obdobju. Deskriptivni statistiki je sledilo izračunavanje korelacij med spremenljivkami, izračun t testov oziroma χ2 med primeri in kontrolami za vsako spremenljivko in izračun razmerja obetov. Vozniki z vodilno diagnozo predhodne poškodbe imajo več kot štirikrat večje obete za povzročitev PN (RO= 4,44; 95% IZ=1,69-11,63) in trikrat večje obete z diagnozo odvisnost (RO= 3,52; 95% IZ= 2,10-5,88), da povzročijo CPP, medtem ko imajo vozniki z boleznimi živčevja petkrat večje obete kot kontrole, da bodo povzročili PN (RO = 5,18; 95% IZ= 2,59 -10,34). Visoko tveganje imajo tudi vozniki z duševnimi in vedenjskimi motnjami (RO = 3,64; 95% IZ = 1,91 - 6,94) in vozniki, ki so odvisni od alkohola ( RO = 1,71; 95% IZ = 1,01 – 2,89). Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija ne kažejo večjega tveganja za CPP/PN. Novo je odkritje visokega tveganja za PN pri voznikih z diagnozo predhodne poškodbe. Rezultati potrjujejo tudi ugotovitev, da so odvisni vozniki in vozniki s kroničnimi boleznimi dejansko tvegani vozniki. Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija prispevajo k dosedanjim raziskavam, ki voznikov z epilepsijo ne obravnavajo kot tvegane voznike.
Keywords: posebna zdravstvena komisija za promet, tvegani vozniki, nesreče v prometu, alkoholizem, epilepsija
Published: 17.10.2016; Views: 2189; Downloads: 116
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčev
Peter Gradišnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije. METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije. REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije. ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Keywords: vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Published: 16.05.2016; Views: 1047; Downloads: 116
.pdf Full text (2,45 MB)

7.
8.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Keywords: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Published: 07.10.2014; Views: 1417; Downloads: 230
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN EPILEPSIJO
Danijela Farkaš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljen otrok s cerebralno paralizo in z epilepsijo. Cerebralna paraliza pomeni nenapredujočo motnjo gibanja, je posledica poškodbe možganov in ima zelo velik spekter pridruženih motenj ter bolezni, mednje sodi tudi epilepsija. Medicinska sestra v razvojni ambulanti mora za izvajanje zdravstvene nege rizičnih otrok imeti strokovno znanje in veščine, saj mora tesno sodelovati s starši otroka ter multidisciplinarnim timom. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri otroku s cerebralno paralizo in z epilepsijo ter kakšen vpliv ima bolezen na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da so starši sprejeli zdravstveno stanje deklice. Deklica ima težave na vseh področjih življenjskih aktivnosti. Sklep: Imeti otroka s cerebralno paralizo in z epilepsijo za starše ni lahka naloga. To od njih zahteva veliko energije, volje in znanja. Sodelovanje staršev z medicinsko sestro je ključnega pomena za otrokovo dobro psihofizično počutje in zdravje.
Keywords: cerebralna paraliza, epilepsija, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 26.09.2014; Views: 2703; Downloads: 632
.pdf Full text (485,89 KB)

10.
OBRAVNAVA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Sara Rubin, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. Otroka s posebnimi potrebami (gibalno oviran z epilepsijo) pri zdravljenju in premagovanju ovir skozi življenje spremljajo družina in člani zdravstvenega ter negovalnega tima. Na njegov razvoj je mogoče vplivati s sodobnimi pristopi v zdravstvu in vzgoji. Razvoj medicine je prinesel novosti in je zdravstvenim organizacijam kot tudi družinam takšnih otrok zdravljenje olajšal. Dobro strokovno podkovana pediatrična medicinska sestra uporablja pri delu z otroki s posebnimi potrebami k družini usmerjen pristop. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki vsebuje vprašanja odprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na funkcionalne vzorce obnašanja po M. Gordon. Rezultati. Iz študije primera izhaja, da otrok s posebnimi potrebami s pomočjo staršev in zdravstvenega osebja uspešno napreduje pri razvoju. Otrok potrebuje spodbudo in pomoč staršev pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti (prehranjevanje, pitje, izločanje in odvajanje, gibanje, telesna čistoča). Sklep. Iz opravljenega intervjuja in študije primera izhaja, da funkcionalni vzorci obnašanja po M. Gordon zagotavljajo kakovostno in kontinuirano obravnavo otroka s posebnimi potrebami, ki je gibalno oviran in ima epilepsijo. Ugotovili smo aktualne in potencialne negovalne probleme, kaj vpliva na le-te in kako ustrezno ukrepati v primeru epileptičnega napada. Pri otroku z epilepsijo se mora redno izvajati nevrološka obravnava zaradi določanja doze protiepileptičnih zdravil glede na krvno sliko.
Keywords: obravnava otroka s posebnimi potrebami, družina, epilepsija, zdravstvena nega in medicinska sestra.
Published: 18.07.2014; Views: 2669; Downloads: 558
.pdf Full text (874,37 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica