1. Merjenje, opazovanje in spremljanje epidemične negotovosti v dobi umetne inteligence : primer na kabelskih novicah temelječega indeksa epidemične negotovostiSilvo Dajčman, Arne Baruca, Dejan Romih, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Epidemija covida-19, ki se je začela konec leta 2019, je opozorila na pomen merjenja, opazovanja in spremljanja epidemične negotovosti, za katero vemo, da lahko negativno vpliva na vse vidike javnega življenja. V tem poglavju predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks epidemične negotovosti, za katerega verjamemo, da je lahko koristen pripomoček za oblikovalce politike in (druge) raziskovalce. Pridobljeni indeks epidemične negotovosti primerjamo s kazalniki iz literature ter s pomočjo vektorsko avtoregresijskega modela in analizo impulzno-odzivnih funkcij ocenimo vpliv šokov v epidemični negotovosti na temeljne ekonomske spremenljivke. Ugotavljamo, da epidemični šoki negativno vplivajo na ameriško gospodarstvo.
Keywords: epidemija, negotovost, televizija, Združene države Amerike
Published in DKUM: 24.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (4,20 MB) |
2. Sistem za oceno stika na podlagi odtisa radijskega okolja : magistrsko deloMihael Verček, 2025, master's thesis Abstract: Delo obravnava izdelavo sistema za oceno epidemiološkega medosebnega stika na podlagi zaznav radijskega okolja. Teoretični del naloge vsebuje predstavitev tehnoloških značilnosti radijskega okolja. Zatem razloži še ostale predlagane in implementirane pristope reševanja problematike epidemiološkega sledenja medosebnih stikov. V nadaljevanju je predstavljena zasnova tehnološke rešitve zastavljenega problema. Opisana je izgradnja sistema za zajem, hrambo in analiza podatkov. Razložene so vloge vseh komponent sistema in tehnične podrobnosti implementacije. Validacija sistema je bila dosežena z eksperimentalnim preizkusom delovanja. Analiza eksperimenta zajema učinkovitost zbiranja podatkov in analitično obravnavo zbranih podatkov. Rezultati eksperimenta vsebujejo analizo podatkov in predstavitev delovanja algoritma za določanje medosebnih stikov.
Keywords: radijsko okolje, odtis, Android, epidemija
Published in DKUM: 15.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,98 MB) |
3. Nakupne navade slovenskih kupcev v času epidemije covid-19Melani Djura, 2025, undergraduate thesis Abstract: Leta 2020 je svet zajel virus, ki povzroča bolezen covid-19. V Sloveniji smo epidemijo
razglasili marca istega leta. Virus pa ni prinesel le zdravstvenih težav, ampak je povzročil
tudi različna prilagajanja na vseh področjih vsakdanjega življenja. Eno izmed pomembnih
prilagoditev so morale narediti tudi fizične trgovine, saj se je tam na majhnem prostoru
zadrževalo veliko ljudi, kar je omogočalo hitro širjenje virusa. Trgovine so bile prisiljene
upoštevati priporočila vlade, saj je to bila edina možnost za nadaljnje poslovanje. V
diplomskem delu smo opredelili dva širša vsebinska sklopa, in sicer nakupne navade in
epidemiji covida-19. Za lažje ugotavljanje sprememb v nakupnih navadah smo uporabili
vprašalnik, s katerim smo raziskovali, kako so se nakupne navade iz časa epidemije
covida-19 prenesle v sedanjost. Predvsem smo se osredotočali na pogostost nakupov,
vrednost nakupov in nakupne preference. Obiski fizičnih trgovin so se po obdobju
epidemije covida-19 nekoliko povečali, vendar ne bistveno. Analiza je pokazala, da
Slovenci raje obiskujemo fizične trgovine, kar je deloma posledica dejstva, da številna
slovenska mesta še vedno nimajo možnosti dostopa do spletnega nakupa prehrambnih
izdelkov. Poleg tega Slovencem še vedno veliko pomeni fizični stik z izdelkom pred
nakupom. Pri spletnih nakupih je razlika v pogostosti nakupov minimalna. Nakupi so bili
nekoliko pogostejši med epidemijo, kar lahko pripišemo dejstvu, da določene
neprehrambne trgovine v tistem času niso obratovale. Velik del odjemalcev, ki so se med
epidemijo raje odločali za spletne nakupe, je to storil zaradi zdravstvene varnosti. Tudi
povprečna vrednost nakupov se med in po epidemiji covida-19 ni spremenila. Med
epidemijo so odjemalci opravili manj večjih nakupov, medtem ko sedaj opravijo več
manjših nakupov. Po celotni analizi vprašalnika lahko ugotovimo, da se nakupne navade
Slovencev po epidemiji covida-19 niso drastično spremenile. Slovenci raje pred nakupom
izdelek vidimo, ga preizkusimo in/ali oblečemo ter se pogosto odločamo za svetovanje.
Prav tako pa se raje držimo ustaljenih nakupnih navad in rutin. S tem nam znane navade
zmanjšujejo možnost za nezadovoljstvo z nakupom, medtem ko rutine pomagajo pri
udobju vsakdanjih opravil.
Keywords: epidemija, covid-19, odjemalci, prodajalne, nakupne navade
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (2,97 MB) |
4. Pojavnost izpuščene zdravstvene nege v času epidemije COVIDA-19Sara Bedenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pojavnost izpuščene zdravstvene nege je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe, katerega povečanje med pandemijo lahko vpliva na varnost pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19.
Metode: Pregled literature je bil izveden v skladu s smernicami PRISMA. Iskalna strategija je vključevala uporabo ključnih besed za iskanje relevantnih člankov v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Vključeni so bili raziskovalni članki in sistematični pregledi, ki so obravnavali kvalitativne, kvantitativne ter mešane metode in so bili objavljeni do junija 2023.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se je pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19 večinoma obdržala na enaki ravni ali rahlo povečala v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Na osnovi vsebinske analize so bile identificirane tri teme sekundarnega nivoja: dejavniki, ki privedejo k izpuščeni zdravstveni negi, izpuščene aktivnosti zdravstvene nege in posledice izpuščene zdravstvene nege. Najpogosteje izpuščene aktivnosti so gibanje 3-krat dnevno oz. po naročilu, obračanja pacienta na 2 uri, ustna nega, emocionalna podpora in poučevanje pacienta. Povečanje izpuščene zdravstvene nege je bilo povezano z dejavniki, kot so pomanjkanje kadra, stresno delovno okolje in slaba komunikacija.
Razprava in zaključek: Epidemija COVIDA-19 je izpostavila težave v zdravstvenem sistemu, zlasti izpuščeno zdravstveno nego. Pomembne naloge, kot so gibanje, obračanje, čustvena podpora in izobraževanje pacientov, so bile pogosto zanemarjene. Izboljšanje delovnega okolja in komunikacije je ključno za boljšo kakovost oskrbe
Keywords: izpuščena zdravstvena nega, epidemija COVIDA-19, pojavnost izpuščene zdravstvene nege
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 62
Full text (972,89 KB) |
5. Vpliv epidemije covid-19 na impulzivno nakupno vedenjeAna Marija Zupanič, 2024, master's thesis Abstract: Impulzivno nakupovanje, opredeljeno kot nakupovanje, ki je nenačrtovano, nepremišljeno ter se zgodi kot posledica izpostavljenosti dražljajem, predstavlja kompleksen fenomen. Čeprav je konstrukt impulzivnega nakupovanja vsem dobro poznan, je velikokrat napačno interpretiran; prav tako ga je težko opredeliti z eno samo, celovito definicijo. Raziskovalci so enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja: nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Gre torej za obliko nakupnega vedenja, kjer dejanska potreba po izdelku ne igra ključne vloge. Ko v kompleksno enačbo impulzivnega nakupovanja vključimo še epidemijo covida-19, lahko kot rezultat opredelimo popolnoma nove razsežnosti impulzivnega nakupnega vedenja.
Kljub preteklim izkušnjam z raznimi globalnimi dogodki je bila epidemija covida-19 popolnoma nova izkušnja za sodobno svetovno gospodarstvo in je predstavljala enega izmed hujših izzivov, ki je s seboj prinesel številne spremembe v vsakdanjem življenju posameznikov in posledično spremenil tudi njihove nakupovalne navade. Ekonomski, družbeni in politični pretresi so pri mnogih posameznikih vzbujali močna, negativna čustvena stanja, ki so jih izolacija, vladni odloki in ukrepi za preprečitev širjenja virusa le še podkrepili. Zmanjšanje gospodarskih aktivnosti in motnje dobavnih verig sta močno prizadeli fizične trgovine in storitveni sektor ter povečali prednost spletnih trgovcev, ki so se hitro prilagodili novim razmeram. S povečanjem spletne prisotnosti in uporabo ciljnega oglaševanja so dodatno pripomogli k povečanju impulzivnega nakupnega vedenja.
Namen magistrskega dela je tako preučiti kompleksnost impulzivnega nakupnega vedenja v času epidemije covida-19 za boljše razumevanje vpliva te globalne krize na vedenje odjemalcev in doprinesti k razumevanju prilagodljivosti odjemalcev v spreminjajočemu se okolju.
Keywords: impulzivno nakupovanje, impulzivno nakupno vedenje, epidemija covida-19, vpliv epidemije na impulzivno nakupno vedenje, dejavniki impulzivnega nakupovanja.
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 25; Downloads: 56
Full text (1,47 MB) |
6. Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19Ajda Fujs, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije.
Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije.
Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Keywords: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Published in DKUM: 30.07.2024; Views: 200; Downloads: 117
Full text (1,11 MB) |
7. Primerjalna analiza uspešnosti javnih lekarniških zavodov v Sloveniji pred in po epidemiji covid-19Sanja Kladnik, 2024, master's thesis Abstract: Merjenje uspešnosti je pomembno pri ugotavljanju delovanja podjetja. V magistrskem delu se osredotočimo na primerjavo vseh javnih lekarniških zavodov v Republiki Sloveniji pred in po epidemiji COVID-19.
Predstavimo delovanje javnih zavodov na splošno in natančneje javnih lekarniških zavodov. Podrobneje opredelimo značilnosti njihovega delovanja, pravno ureditev, nadzor in financiranje. V teoretičnem delu opišemo institucionalni okvir računovodskega poročanja, kjer predstavimo pravne podlage in računovodsko poročanje. Pregledamo finančnoračunovodske kazalnike, ki so namenjeni presoji uspešnosti poslovanja. Sledi empirična analiza, kjer primerjamo uspešnost javnih lekarniških zavodov v obdobjih 2017–2019, pred epidemijo, ter 2020–2021, po epidemiji. Osredotočimo se na kazalnike, ki jih opredeljujejo slovenski in tuji avtorji ter PSR 8, ki se opira na SRS.
S pregledom tujih raziskav primerjamo rezultate naše analize. Ugotovimo, da letna poročila razkrivajo dovolj podatkov za izračun finančnoračunovodskih kazalnikov. Kljub nestabilnim razmeram, v našem primeru epidemije COVID-19, so javni lekarniški zavodi poslovali bolj uspešno glede na preteklo obdobje pred epidemijo.
Keywords: Analiza uspešnosti, javni lekarniški zavodi, finančno računovodski kazalniki, epidemija COVID-19.
Published in DKUM: 18.06.2024; Views: 175; Downloads: 53
Full text (15,21 MB) |
8. Za pest češenj - maščevanje za zasedbo Plumberka. Primer medstanovske sovražnosti na Štajerskem v poznem 17. stoletjuŽiga Oman, 2023, original scientific article Abstract: Leta 1681, v izteku najhujše epidemije kuge, ki je prizadela zgodnjenovoveško Spodnjo Štajersko, je v nasilje prerasel spor med žalskim trškim svétnikom Janezom Krištofom Pilpachom in Ferdinandom baronom Migliem, lastnikom Žalcu bližnjega dvorca Plumberk. Tržan Pilpach je s pomočjo vojakov, ki jih je pridobil od grofov Strassoldov iz Krškega, dvorec med nasprotnikovo odsotnostjo zasedel in oplenil, za kar se mu je plemič maščeval z oboroženim vdorom in oplenitvijo njegove hiše v trgu. Članek precej neobičajno, aktivno sovražnost med statusno neenakima nasprotnikoma analizira skozi tradicionalne prakse vodenja ter reševanja sporov, kar omogoča tudi vpogled v siceršnje družbene odnose med glavnimi akterji spora.Nel 1681, verso la fine della peggiore epidemia di peste che colpì la Bassa Stiria nella prima età moderna, il conflitto tra il consigliere comunale della città di mercato di Žalec, Johann Christoph Pilpach, e il Barone Ferdinand Miglio del vicino palazzo di Plumberk, si trasformò in violenza. Con l’aiuto dei soldati che aveva acquisito dai Conti di Strassoldo di Krško in Carniola, il borghese occupò il palazzo durante l’assenza del suo avversario e lo saccheggiò, per cui il nobiluomo si vendicò irrompendo armato nella casa di Pilpach a Žalec, saccheggiandola a sua volta. Questo saggio analizza l’inimicizia alquanto insolita e accesa tra due avversari piuttosto ineguali, attraverso le pratiche tradizionali di condurre e risolvere le controversie, consentendoci inoltre di osservare le ulteriori relazioni sociali tra i principali attori di questo conflitto.
Keywords: zgodovina Štajerske, 17. st., sovražnost, fajda, maščevanje, nasilje, reševanje sporov, plemstvo, epidemija kuge
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 194; Downloads: 17
Full text (1,70 MB)
This document has many files! More... |
9. Prostovoljstvo na športnih prireditvah: študija primera EURO 2021 U21Amadeja Marovt, 2024, undergraduate thesis Abstract: Predstavitev in prikaz dela prostovoljcev na veliki športni prireditvi. Osredotočenje na pridobitev osnovnega profila prostovoljca, ki je sodeloval na športni prireditvi, ki je potekala v Sloveniji leta 2021 in sicer Evropsko prvenstvo 2021- U21 (EURO 2021-U21). Obravnavanje prostovoljcev s strani nogometnih organizacij, kot so Nogometna zveza Slovenije in UEFA. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na samo organizacijo dogodka in udeležbo prostovoljstva na njem. Analiza zadovoljstva prostovoljcev z organizacijo prostovoljnega dela na prireditvi.
Keywords: Evropsko prvenstvo, U21, nogomet, prireditev, prostovoljstvo, prostovoljci, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 737; Downloads: 17
Full text (2,53 MB) |
10. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 259; Downloads: 45
Full text (1,07 MB) |
