1.
OPISOVALNI NAČIN RAZVIJANJA TEMELucija Hrženjak, 2016, undergraduate thesis
Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti.
Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi.
Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti.
V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Keywords: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 5464; Downloads: 389
Full text (6,51 MB)
