| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNA UREDITEV ODNOSOV MED NADZORNIM SVETOM IN REVIZIJSKO KOMISIJO
Simon Obreza, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje korporacij teorije razlagajo na različne načine. Njen obseg zajema poslovanje korporacije, obveznosti menedžerjev povezane z nadzorom uprave (poročanje, opravljanje revizije…). Bolj splošna definicija pa pravi, da je to zveza med različnimi udeleženci (delničarji, direktorji, delavci, upniki, itd.), ki vsi želijo začrtati smer poslovanja in njegovo izvajanje v korporaciji. Kar se tiče upravljanja družb, sta se glede na razmere v okolju, v katerem je nastala družba, razvila dva temeljna sistema oziroma modela upravljanja podjetij. Prvi je nastal v Nemčiji in prevladuje tudi v našem gospodarskem okolju. To je dvotirni sistem upravljanja, za katerega je značilna stroga razmejitev upravljalne in nadzorne funkcije. Gre torej za dva organa z ločenim poslanstvom, zato so tudi interesi lastnikov v dvotirnem modelu upravljanja verjetno bolje upoštevani. Drugi način pa je nastal v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Za opravljanje podjetij so zadolženi usmerjevalni odbori, sestavljeni iz izvršilnih (notranjih) in neizvršilnih (zunanjih) članov. Ker tako usmerjanje kot nadzorovanje družbe poteka prek enega organa, imenujemo ta način upravljanja enotirni. Razmerje med družbo in podjetjem se v primerjalnem pravu različno pojmuje. Tam, kjer je poudarjeno ločevanje podjetja in družbe, poznamo dvotirni sistem upravljanja. V dvotirnem sistemu se formirajo trije organi: skupščina, nadzorni svet in uprava. Čeprav so organi konstituirani v družbi in ne v podjetju, morajo kljub temu zagotavljati tudi interese podjetja v razmerju do družbe in še posebej v razmerju do delničarjev. Ta naloga pripada predvsem upravi, katera vodi in organizira podjetja, za kar ji korporacijska zakonodaja zagotavlja samostojen in neodvisen položaj. Osnovna funkcija nadzornega sveta v dvotirnih sistemih je kontrola in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. Obstoj nadzornega sveta v bistvu zagotavlja neodvisnost uprave od delničarjev, ki nimajo neposrednega vpliva na člane uprave pri uresničevanju poslovne politike družbinega podjetja. V enotirnem sistemu je ločevanje podjetja od družbe manj poudarjeno. Tu ni potrebe po vmesnem-nadzornem organu, ki bi zagotavljal neodvisnost izvršilnega organa. V enotirnih sistemih tako nimamo samostojnega organa, ki bi zastopal interese družbinega podjetja, saj izvršilno funkcijo opravljajo posamezni člani oziroma izvršilni direktorji ali tretje osebe, ki so neposredno odvisni od odbora direktorjev. Torej interes družbinega podjetja v teh sistemih ni tako pomemben, da bi pogojeval upravljalske strukture delniške družbe. Ker pa je vsak sistem upravljanja je torej značilen za določeno gospodarsko okolje, mo mogoče podati enostavnega odgovora, kateri sistem je za posamezno podjetje boljši, saj imata tako enotirni kot dvotirni sistem upravljanja določene prednosti in slabosti. V diplomskem delu sem veliko pozornosti namenil delovanju nadzornega sveta in ustanovitvi revizijske komisije. Položaj in pristojnosti nadzornega sveta kot organa družbe, kot tudi položaj posameznih članov nadzornega sveta, določa korporacijska zakonodaja. Posamezni člani nadzornega sveta morajo v okviru nadzornega sveta kot organa družbe delovati skupno, njihova glavna naloga pa je nadzorovanje poslov uprave. V zadnjih letih pa postaja vse pomembnejša funkcija nadzornega sveta imenovanje revizijske komisije. Z ustanovitvijo revizijske komisije člani nadzornega sveta niso razrešeni odgovornosti za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je le strokovni organ, katerega člani s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri pripravi podlag za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je ustanovljena z namenom, da bi nadzornemu svetu oziroma upravnemu odboru olajšala delo na področju računovodenja in računovodskih informacij, na področju tveganj in notranjih kontrol ter na področju notranjega in zunanjega revidiranja.
Keywords: Enotirni sistem, dvotirni sistem, nadzorni svet, revizijska komisija.
Published: 30.08.2012; Views: 1272; Downloads: 157
.pdf Full text (461,61 KB)

2.
POTEK REVIZIJE V DELNIŠKI DRUŽBI
Barbara Landeker, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Delniška družba se ustanovi na podlagi delnic s katerimi tudi posluje vse dokler ta ne preneha z njenim delovanjem. Tako lahko pri poslovanju z delnicami kar hitro pride do nepravilnosti, predvsem zaradi različnih vrst delnic, ki jih je mogoče kupiti na trgu vrednostnih papirjev. Da se izognemo večjim kršitvam zakonodaje, poskrbi revizija s sprotnim preverjanjem poslovanja nad katerim tudi skrbno bdijo organi vodenja delniške družbe, skupščina, uprava in nadzorni svet. Takšen režim deluje tudi v državah Nemčije in Francije, ki smo ju podrobneje obravnavali. Revizija na podlagi nalog, ki jih izvršuje predstavlja gospodarsko vsestranski poklic. Bdi nad finančno – računovodskem vodenju, konec vsakega poslovnega leta revidira letno poročilo in sprejema pomembne odločitve nadaljnjega poslovanja. Pomembno vpliva tudi na ustanovitev delniške družbe, saj brez njenega pritrdilnega mnenja družba ne sme pričeti z poslovanjem. Vloga revizorja je v delniški družbi nepogrešljiva, saj je pomemben spremljevalec njenega delovanja. Skupaj s pravnim sistemom tako skrbi za pravice in dolžnosti, katere je potrebno spoštovati in upoštevati pri vodenju in poslovanju.
Keywords: delniška družba, revizija, enotirni in dvotirni sistem, delnice, uprava, nadzorni svet, skupščina, letno poročilo
Published: 11.12.2012; Views: 1323; Downloads: 94
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Sprememba sistema upravljanja v gospodarski družbi Impol 2000 d.d., ( Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja)
Dejan Košir, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sprememba sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d., (Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja) predstavlja bralcu tematiko, kateri se zadnje čase tako v tuji, kot tudi v domači pravni in ekonomski literaturi posveča vedno več pozornosti. Govorimo o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb. Od dobrega korporacijskega upravljanja je v veliki meri odvisna uspešnost sleherne gospodarske družbe, saj ji le to zagotavlja obstoj na trgu in možnost razvoja. V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem korporacijskega upravljanja, kjer smo ugotovili, da ni enotne opredelitve tega pojma, ter da ta pojem tako tuji, kot domači avtorji opredeljujejo različno. V naslednjem poglavju je predstavljena zakonska podlaga korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji. Nato sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, predstavitev posameznih organov v enotirnem in v dvotirnem sistemu upravljanja hkrati s predstavitvijo posameznih organov so predstavljena tudi razmerja med njimi, na koncu poglavja so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov upravljanja. Zatem sledi kratka predstavitev družbe Impol 2000 d.d., analiza obstoječega sistema upravljanja, na koncu pa bralcu predstavimo možnost uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbo Impol 2000 d.d., Pri tem ugotovimo, da družba Impol 2000 d.d., izpolnjuje večino predpostavk na katerih temelji enotirni sistem upravljanja ter, da ima pripravljene ustrezne predloge aktov, ki so potrebni za spremembo sistema upravljanja. To nas privede do zaključka, da bi bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v tej družbi smiselna. Saj bi enotirni sistem upravljanja družbi Impol 2000 d.d., prinesel boljše in tesnejše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar naj bi izboljšalo pretok informacij med njima in hkrati izboljšalo kakovost dela članov upravnega odbora, ki so odgovorni za poslovodenje, saj boljše in kakovostnejše informacije omogočajo tudi boljši nadzor.
Keywords: korporacijsko upravljanje, delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d..
Published: 17.12.2012; Views: 1973; Downloads: 303
.pdf Full text (382,34 KB)

4.
PREHOD IZ DVOTIRNEGA V ENOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA V DRUŽBI IMPOL 2000 D.D.
Boris Kos, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. bralcu predstavi tematiko poteka prehoda in značilnosti posameznega sistema upravljanja. V diplomskem delu je najprej predstavljena delniška družba, nato Evropska delniška družba. Predvsem ureditev Evropske delniške družbe je pomembna za razvoj enotirnega sistema upravljanja kapitalskih družb v našem pravnem redu. Nato smiselno sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega sistema upravljanja in dvotirnega sistema upravljanja, hkrati s predstavitvijo posameznih organov. Predstavljena so tudi razmerja med organi, ter prednosti in slabosti obeh sistemov. Nazadnje je v diplomskem delu predstavljena družba Impol 2000 d.d., ter družbina nova ureditev, to je uvedba enotirnega sistema upravljanja. Opisan je postopek in dokumenti, ki so bili potrebni za prehod iz dvotirnega sistema upravljanja v enotirni sistem upravljanja. Najpomembnejši dokument je Statut družbe, ki je bil zaradi spremembe sistema upravljanja v večinskem delu tudi spremenjen. Ker družba Impol 2000 d.d. izpolnjuje večino predpostavk za enotirni sistem upravljanja, nas to privede do zaključka, da je bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. smiselna, saj je doprinesla predvsem boljše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar posledično izboljša potek informacij med organoma.
Keywords: Delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d.
Published: 26.02.2016; Views: 1230; Downloads: 166
.pdf Full text (721,89 KB)

5.
NAGRAJEVANJE IN PLAČILO ČLANOV NADZORNEGA SVETA
Mateja Podpečan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: predstavitev enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, oblikovanje in sestava nadzornega sveta v Sloveniji, v Nemčiji in upravni odbor v Ameriki, pristojnosti in vloga nadzornega sveta v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki in primerjava politike nagrajevanja v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki.
Keywords: nadzorni svet, sejnine, politika nagrajevanja, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja
Published: 04.11.2016; Views: 654; Downloads: 72
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, master's thesis

Abstract: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Published: 24.10.2016; Views: 2292; Downloads: 346
.pdf Full text (1017,11 KB)

7.
Dvotirni sistem vodenja v slovenskem pravnem redu
Jure Kovač, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V vsaki delniški družbi skupščini družbe kot »organu lastnikov« pripada hierarhično najvišje mesto v strukturi organov delniške družbe. Toda praksa kaže, da to ni tudi najpomembnejši organ v družbi. Skupščini družbe so pridržane le najpomembnejše lastniške upravljavske pravice, medtem ko je vodenje poslov in nadzor nad vodenjem poslov prenesen na druge organe. Empirični podatki so pokazali, da učinkovit »corporate governance« doprinese k učinkovitosti družb, stabilnemu finančnemu sistemu in blagostanju gospodarstva kot celote. Delniška družba potrebuje dva organa, preko katerih oblikuje in izvršuje svojo voljo, da bi bila opravilno sposobna. Ta organa sta skupščina in organ vodenja. Za obstoj in funkcioniranje družbe ni nujni potreben poseben nadzorni organ, saj je mogoče izvajati nadzor znotraj teh organov. Ta sistem upravljanja imenujemo enotirni sistem in je značilen za ZDA, VB in je prevladujoč v svetu in EU. Če se oblikuje še tretji organ, poseben nadzorni organ govorimo o dvotirnem sistemu. Ta sistem je razvila Nemčija z nadzornim svetom, poleg Slovenije pa so ga prevzele še številne druge države (Avstrija, Poljska, Slovaška, Hrvaška, Madžarska, Estonija, Latvija in Litva). V diplomski nalogi bom v prvem delu predstavil podjetje Petrol d.d. kot eno največjih slovenskih trgovskih družb, največjo slovensko energetsko družbo, največjega slovenskega uvoznika in največje slovensko podjetje po prihodkih. Podjetje spada med velike po številu zaposlenih in številu delničarjev. V drugem delu bom predstavil možnosti upravljanja podjetja, sprva bomo omenili dvotirni model, nato evropsko delniško družbo(SE), ki je bila temelj za uveljavitev enotirnega sistema tako v državah EU kot tudi pri nas. Predstavil bom prednosti in slabosti enega in drugega modela. V zadnjem delu diplome bom poskušal dokazati trditev, da je dvotirni sistem upravljanja bolj primeren, oziroma, da ni potrebe da velike družbe, kot so Petrol, Zavarovalnica Triglav, Krka, Luka Koper in druga velika slovenska podjetja, ki uspešno poslujejo menjajo model upravljanja. S pomočjo intervjuja s predsednikom uprave Petrola, bom poskušal odgovoriti na vprašanje zakaj Petrol ni prešel na enotirni model upravljanja. Svojo nalogo bom zaključil s spoznanjem, da ni idealnega modela upravljanja in da je bistvo uspešnosti podjetja tim ljudi, torej prave osebe na pravem mestu in da sama sprememba brez podrobne študije še ne bo prinesla izboljšave.
Keywords: Delniška družba, enotirni sistem, dvotirni sistem
Published: 18.10.2016; Views: 469; Downloads: 48
.pdf Full text (412,92 KB)

8.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, master's thesis

Abstract: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Keywords: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Published: 24.09.2018; Views: 287; Downloads: 54
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica