| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Različni postopki formulacije in njihov vpliv na sproščanje farmacevtskih učinkovin v simuliranih telesnih tekočinah : magistrsko delo
Zala Mesec, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli raziskati, ali lahko z enkapsulacijo zdravilne učinkovine (ketoprofena) v različne vrste nosilcev dosežemo njeno nadzorovano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Kot nosilce aktivnih učinkovin smo uporabili maltodekstrin, alginat, sojine proteine in polietilen glikol. Pridobljene enkapsulate smo najprej okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom in dobili mikrografe različnih povečav, ki so nam podali informacijo o morfoloških lastnostih produktov. Z metodo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije smo preverili uspešnost vezave aktivne učinkovine v različne vrste nosilcev. Nato je sledilo še in vitro sproščanje zdravilne učinkovine iz polimernih nosilcev, ki je potekalo v simuliranih telesnih tekočinah. Ugotovili smo, katera formulacija je najprimernejša za doseganje nadzorovanega sproščanja v simuliranih telesnih tekočinah. Za vse pripravljene formulacije smo izrisali profile sproščanja in jim z matematičnimi modeli določili njihovo kinetiko sproščanja. Profili sproščanja posameznih formulacij so pokazali uspešno vezavo aktivne učinkovine v različne enkapsulate. V primerjavi s sproščanjem neformulirane aktivne učinkovine smo dosegli bolj nadzorovano sproščanje.
Keywords: ketoprofen, mikronizacija, enkapsulacija, in vitro sproščanje, matematični modeli
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 88; Downloads: 9
.pdf Full text (3,99 MB)

2.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Keywords: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 235; Downloads: 55
.pdf Full text (47,97 MB)

3.
Liposomi kot nosilci bioaktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neva Kovač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Liposomi, lipidni sferični delci v nano velikosti, se v zadnjih letih vse bolj pogosto uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji, tudi na področju biomedicine. Njihova naloga je zavarovanje enkapsulirane učinkovine in sproščanje le-te na mestih, kjer je to zaželeno. V liposome je možno enkapsulirati različne biološko aktivne snovi, kot so npr. antibiotiki in ekstrakti. V diplomskem delu je prikazana sinteza liposomov z metodo hidracije tankega lipidnega filma s steklenimi kroglicami z enkapsuliranimi bioaktivnimi snovmi. Proučevali smo vpliv različnih organskih topil na sintezo liposomov z enkapsuliranim ciprofloksacinom. Uporabili smo tri polarna (metanol, etanol in izopropanol) in tri nepolarna topila (kloroform, dietil eter in diklorometan). Določevali smo učinkovitost enkapsulacije in sproščanje enkapsuliranega ciprofloksacina ter velikost, vrednosti indeksa polidisperznosti in stabilnost sintetiziranih liposomov s pomočjo zeta potenciala. Najvišji odstotek enkapsulacije, najmanjše in najbolj stabilne liposome smo dosegli z uporabo nepolarnega topila kloroforma. Ob težnji po uporabi čim bolj ˝zelenega˝ topila smo sintezo liposomov izvedli še z mešanico etanola in kloroforma v razmerju 1:1. V nadaljevanju študije smo v liposome enkapsulirali raztopino mangovega ekstrakta. Za sintezo smo izbrali eno polarno topilo (etanol) in eno nepolarno topilo (kloroform) ter njuno mešanico. Dosegli smo 53,73 % enkapsulacijo raztopine mangovega ekstrakta v liposome pripravljene z etanolom, kar je najvišji odstotek izmed vseh treh uporabljenih topil za pripravo liposomov. Največ enkapsuliranega mangovega ekstrakta se je sprostilo iz liposomov sintetiziranih z etanolom. Liposomi pripravljeni z etanolom so bili glede na liposome pripravljene z ostalimi topili najmanjši in najbolj homogene velikosti. Optimirali smo tudi koncentracijo dodane raztopine mangovega ekstrakta med postopkom sinteze liposomov z namenom doseči čim višji odstotek enkapsulacije ekstrakta. Izmed petih izbranih koncentracij mangovega ekstrakta (0,5 mg/mL, 1,0 mg/mL, 2,5 mg/mL, 3,0 mg/mL in 5,0 mg/mL), je bil najvišji odstotek enkapsulacije in najboljši trend sproščanja dosežen pri koncentraciji 2,5 mg/mL. Izmerjena vrednost zeta potenciala je pokazala, da so pripravljeni liposomi stabilni, določili pa smo tudi velikosti in vrednosti indeksa polidisperznosti za liposome z različnimi koncentracijami enkapsuliranega mangovega ekstrakta.
Keywords: liposomi, enkapsulacija, ciprofloksacin, olupki manga, karakterizacija, sproščanje
Published in DKUM: 13.09.2023; Views: 461; Downloads: 48
.pdf Full text (3,38 MB)

4.
Vgrajevanje učinkovin v liposome : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Koman, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Liposomi so v današnjem času izredno pomembni maščobni delčki predvsem v prehranski in kmetijski industriji, zaradi možne inkorporacije različnih učinkovin v njihovo notranjost, kot so (antibiotiki, vitamini, bioaktivne snovi, itd.). Liposomi te učinkovine ščitijo, s tem pa se ohrani njihova funkcija. Sposobni so vezati tako hidrofobne, kot hidrofilne spojine. Diplomsko delo prikazuje študijo enostavne priprave liposomov z uporabo bolj 'zelenega' načina, to je z uporabo topila etanol. Z ustrezno kinetiko sproščanja učinkovine, inkorporirane v liposome. bi tako lahko dosegli potencialno uporabo v različnih industrijskih panogah. Liposome smo pripravili po treh različnih metodah in s pomočjo merjenja zeta potenciala določili njihovo stabilnost. Odločili smo se za metodo formulacije liposomov, kjer smo vzorec stresali 24 h. Tem liposomom smo izmerili zeta potencial -53,6 mV in velikost delcev 181,5 nm. Po pripravi obstojnih liposomov smo v njihovo notranjost enkapsulirali aktivno učinkovino, v našem primeru galno kislino, pri različnih s koncentracijo 0,05, 0,1 in 0,5 mg/mL ter nato analizirali dobljene rezultate z določevanjem učinkovitosti enkapsulacije ter sproščanja učinkovine iz liposomov. Učinkovitost in sproščanje smo določevali s pomočjo dializne tehnike. Učinkovitost enkapsulacije smo določevali pri sobi temperaturi, medtem ko smo sproščanje učinkovine iz liposomov izvajali pri telesni temperaturi 37 °C in odvzemali vzorce pri različnih časovnih intervalih. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije dosežena s koncentracijo galne kisline 0,1 mg/mL. Ugotovili smo, da sproščanje doseže svoj optimum pri 4h, do takrat količina sproščanja strmo narašča nato pa se ustali.
Keywords: Liposomi, galna kislina, enkapsulacija
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 438; Downloads: 84
.pdf Full text (3,67 MB)

5.
Priprava liposomov za uporabo v kozmetični industriji : magistrsko delo
Tamara Savec, 2021, master's thesis

Abstract: Liposomi so sodobna transportna oblika vnosa prehranskih dopolnil in zdravil, ki se uporabljajo tudi v kozmetiki za dostavljanje učinkovin v različne plasti kože. Zaradi njihove strukture lažje prodrejo v globje plasti kože, kjer s kontroliranim sproščanjem komponent vnesejo v kožo proteine, vitamine, vodo in druge sestavine. Magistrsko delo prikazuje študijo priprave liposomov, ki imajo ustrezne mehanske in kemijske lastnosti za vgrajevanje substanc, ki se uporabljajo v kozmetiki. Obstojnost pripravljenih liposomov smo določili z merjenjem zeta potenciala. Stabilno formulacijo smo dosegli pri vzorcu, katerega smo stresali 2 h in je zeta potencial znašal -38,3 mV. V liposome smo enkapsulirali aktivno učinkovino ciprofloksacin (CIP) v različnih masnih koncentracijah cipr. = (0,006, 0,009, 0,010 in 0,020) mg/mL ter pri različnih časovnih intervalih stresanja tstresanja (enkapsulacije) = (1, 2 in 3) h. Saj je CIP antibiotik druge generacije in se uporablja za zdravljenje različnih bakterijskih okužb, vključno s tistimi, ki jih povzročajo gram-pozitivne in gram-negativne bakterije. Rezultati kažejo, da imajo najvišjo učinkovitost enkapsulacije liposomi, v katere smo enkapsulirali CIP z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL in stresanje tstresanja (enkapsulacije) = 2 h ter najmanjšo standardno napako srednje vrednosti, ki znaša 2,14 %. Učinkovitost enkapsulacije je v tem primeru znašala 91,24 %. Nato smo določali sproščanje ciprofloksacina pri temperaturi 37 °C (telesna temperatura). Ugotovili smo, da količina sproščenega ciprofloksacina strmo narašča prve 3 h, nato s časom hitrost sproščanja upada. Sproščanje ciprofloksacina se ustali po 20 h, kjer smo detektirali 65,2 % sproščenega ciprofloksacina iz liposomov. Z nadaljnjim naraščanjem časa sproščanja ni zaznati signifikantnih razlik v koncentraciji sproščenega ciprofloksacina. Za določitev toplotnih lastnosti liposomov smo izvedli DSC/TGA analizo. Najvišjo temperaturo razpada smo določili vzorcu, kjer so bili liposomi enkapsulirani z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL, tstresanja (enkapsulacie) = 2 h ter so bil skladiščeni teden dni pri 4 °C, kar je enako razpadu čistega ciprofloksacina. Rezultati TGA analize, so pokazali temperaturo razpada liposoma. Liposomom brez enkapsuliranega ciprofloksacina smo analizirali s pomočjo mikroskopa SEM. Iz pridobljenih slik s pomočjo SEM je razvidno, da smo sintetizirali liposome v velikosti med 77,2 nm do 208 nm.
Keywords: ciprofloksacin, enkapsulacija, liposomi, sproščanje aktivne učinkovine, zeta potencial
Published in DKUM: 22.12.2021; Views: 924; Downloads: 122
.pdf Full text (5,98 MB)

6.
Enkapsulacija hlapnih organskih spojin v nano/mikrokapsule iz biorazgradljivih in okolju prijaznih polimerov : magistrsko delo
Stipana Šandrić, 2020, master's thesis

Abstract: Za izdelavo magistrske naloge na to temo smo se odločili zaradi porasta uporabe pesticidov v preteklih nekaj letih. Namen same naloge je bila priprava nano/mikrokapsul iz biorazgradljivih polimerov, ki služijo kot nosilci biopesticida citriodiol. V laboratoriju smo izvedli sintezo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida (silike) in nadaljnjo funkcionalizacijo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida z razvejanim polietileniminom, da bi dobili funkcionalne nano/mikrokapsule kot dostavni sistem pesticidov. V sintetizirane nano/mikrokapsule smo enkapsulirali biopesticid citriodiol. S pomočjo različnih analiznih meritev smo primerjali dobljene vzorce mezoporozne silike in mezoporozne silike s polietileniminom. Velikost pridobljenih kapsul smo določili s pomočjo določitve velikosti delcev, disperznega indeksa in zeta potenciala. Za določitev morfološkega izgleda kapsul in določanje poroznosti pa smo uporabili vrstično elektronsko mikroskopijo SEM in Brunauer-Emmet-Tellerovo BET metodo. Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo uporabili za pridobivanje spektrov vzorcev z namenom določitve elementarne sestave. Dokazali smo prisotnost citriodiola znotraj kapsule, ne pa na sami površini. Z metodo plinske kromatografije smo določili hlapnost citriodiola v (mg/L) v zadanem časovnem intervalu (min). Dobljeni rezultati in spoznanja tekom izdelave magistrske naloge lahko služijo kot model za enkapsulacijo komercialno zelo uporabljenega pesticida, imenovanega klomazon.
Keywords: citriodiol, enkapsulacija, mezoporozna silika, nano/mikrokapsule, hlapne organske spojine, polietilenimin
Published in DKUM: 02.07.2020; Views: 1300; Downloads: 110
.pdf Full text (2,52 MB)

7.
Suspenzije naravnih barvil: vpliv surovin, hidrokoloidov ter antioksidantov na kvaliteto končnih produktov : magistrsko delo
Urša Stradovnik, 2019, master's thesis

Abstract: Mnoga podjetja so se v zadnjih letnih usmerila v razvoj naravnih barvil, saj ljudje dandanes izbirajo hrano in pijačo, ki vsebuje čim manj umetnih snovi. Vitiva d.d. je podjetje, kjer se ukvarjajo z razvojem tekočih in praškastih produktov iz naravnih pigmentov. Ker omenjenega področja še niso imeli popolnoma raziskanega, smo se v okviru magistrskega dela ukvarjali z razvojem suspenzij in praškastih produktov iz kurkumina, ß karotena in annatta. Večina naravnih pigmentov je v njihovi naravni obliki nestabilnih, vendar jih je mogoče z uporabo ustreznih tehnoloških operacij pretvoriti v stabilnejšo obliko. Enkapsulacija je metoda, ki omogoča zaščito naravnih pigmentov, saj se aktivna komponenta ujame v sekundarni material. Eksperimentalni del je zajemal razvoj tekočih in praškastih formulacij s pomočjo testiranja različnih hidrokoloidov (gumi arabika, modificiran škrob (HI CAP in Purity gum), pektin, citrusne vlaknine), različnih medijev (saharoza, glicerol, maltodekstrin, glukozni sirup), stabilizacije z različnimi antioksidanti (askorbinska kislina, mešani tokoferoli 70, Inolens 4 ali rožmarinov ekstrakt) za različne izbrane pigmente (kurkumin, ß karoten, annatto). Suspenzije smo pripravili s krogličnim mlinom (bead mill), praškaste produkte pa z razpršilnim sušilnikom (spray dryer). Pripravljenim suspenzijam in prahom smo določili vsebnost kurkumina, ß karotena ali biksina. Z analizatorjem velikosti delcev (PSD) smo izmerili velikost ter določili porazdelitev delcev v suspenziji. Obstojnost in intenzivnost pigmenta smo preverili v dveh aplikacijah. V magistrskem delu smo dokazali, da so raztopine iz enkapsuliranih pigmentov veliko bolj intenzivne barve, kot pa raztopine iz osnovnega pigmenta. Ugotovili smo, da se je kot najprimernejši hidrokoloid izkazal modificiran škrob HI CAP. Citrusne vlaknine in pektin pa smo izločili iz nabora ustreznih hidrokoloidov, saj je suspenzija iz omenjenih hidrokoloidov na krogličnem mlinu postala zelo viskozna. Za najustreznejši medij smo izbrali saharozo in glukozni sirup, saj so raztopine, ki so vsebovale omenjena medija, bile najdlje časa intenzivne barve. Pri določevanju ustreznega antioksidanta v raztopinah ß karotena smo ugotovili, da so se najbolje izkazali mešani tokoferoli s koncentracijo 1750 ppm, glede na pigment.
Keywords: naravna barvila, enkapsulacija, kroglični mlin, razpršilni sušilnik, hidrokoloidi, antioksidanti
Published in DKUM: 10.01.2020; Views: 1302; Downloads: 0

8.
AKUMULATORJI TOPLOTE S FAZNO SPREMINJAJOČO SNOVJO
Gregor Fakin, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed tehnik shranjevanja energije je uporaba akumulatorjev toplote s fazno spreminjajočo snovjo (ang. phase change materials – PCMs). V osnovi so to kemijske ali homogene zmesi, ki so organske, anorganske ali evtektične sestave in imajo visoko talilno toploto, pri čemer s taljenjem in strjevanjem sprejemajo in oddajajo določeno količino toplote, ki je za vsako snov s spremembo faze drugačna. Snov v procesu taljenja absorbira toploto, ki jo v procesu strjevanja lahko oddaja. V diplomski nalogi so obravnavane tri vrste tekoče-trdno fazno spreminjajočih snovi: anorganske, organske in evtektične. Natančneje so predstavljene anorganske fazno spreminjajoče snovi, h katerim spadajo hidratizirane soli, kovine in anorganski evtektiki. Predstavljene so tri, za shranjevanje toplotne energije najbolj primerne, hidratizirane soli in anorganske evtektike. Nadalje je obravnavavan postopek enkapsulacije, s katero se izboljšajo termofizikalne lastnosti fazno spreminjajočih snovi. Predstavljena je tudi uporaba fazno spreminjajočih snovi za solarno ogrevanje vode in transport temperaturno občutljivih snovi, ter uporaba v zgradbah in biomedicini. V zaključku je s pomočjo programskega paketa MathCad izveden preračun sprejete in oddane toplote fazno spreminjajoče snovi v cevnem toplotnem prenosniku pri vtoku in iztoku vroče in hladne vode, kar imenujemo proces polnjenja in praznjenja fazno spreminjajoče snovi s toploto.
Keywords: fazno spreminjajoča snov (FSS), akumulator toplote, latentna topilna toplota, enkapsulacija, uporaba FSS
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 2734; Downloads: 343
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 4.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica