| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ženske na vodilnih položajih v belgijskem podjetju x
Malsore Bislimaj, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je analiza zastopanosti žensk na vodilnih položajih v belgijskem podjetju X. Cilj je pridobiti celovito razumevanje tega pojava s kombinacijo sekundarnih in primarnih raziskav. Sekundarne raziskave bodo vključevale zbiranje in analizo podatkov iz ustreznih virov, kot so poročila mednarodnih organizacij, akademske študije in poročila podjetij s posebnim poudarkom na svetovnih trendih, pravnih predpisih in politikah, ki spodbujajo enakost spolov, ter primerih uspešnih praks v različnih gospodarskih okoljih. Primarna raziskava bo temeljila na kvalitativni metodologiji, s poudarkom na poglobljenem intervjuju z vodjo, ki zaseda vodstveni položaj v podjetju X. Namen intervjuja je ponuditi vpogled v njene osebne izkušnje, stališča in ovire, s katerimi se srečuje v poklicnem okolju, s čimer bo dodatno osvetlil dejavnike, ki vplivajo na karierni razvoj in napredovanje žensk v vodstvu.
Keywords: ženske na vodilnih položajih, enakost spolov, management, vodenje podjetja
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
.pdf Full text (962,12 KB)

2.
Prikaz ženskih pravic v besedilih šolskih družboslovnih učbenikov : magistrsko delo
Alex Premzl, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje pojavnost pravic žensk v slovenskih družboslovnih učbenikih za osnovne in srednje šole. Analiziranih je bilo 43 učbenikov s področij zgodovine, geografije, sociologije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike, pri čemer je bila uporabljena metoda analize vsebine. Skupno je bilo zabeleženih 299 omemb pravic žensk, od tega 119 eksplicitnih (39,8 %) in 180 implicitnih (60,2 %). Rezultati kažejo, da se pravice žensk v učbenikih pogosteje pojavljajo v posredni obliki, prek zgodovinskega ali družbenega konteksta, redkeje pa kot neposredno poimenovane pravice. Posebno izrazit premik je zaznan v zadnjem desetletju: učbeniki, izdani med letoma 2012 in 2024, vključujejo kar 262 omemb (106 eksplicitnih, 156 implicitnih), v primerjavi s starejšimi učbeniki (1999–2011), kjer je bilo omemb le 33. Največ omemb je bilo zabeleženih v učbenikih zgodovine (193), sledijo sociologija (68), geografija pa je bila zastopana z najmanjšim številom primerov (9). Analiza po izobraževalnih stopnjah pokaže največ omemb v gimnazijskih učbenikih (173), manj v osnovnošolskih (102), najmanj pa v poklicnih programih (24). Približno petina vseh omemb (20,7 %) je predstavljenih kot ne-pravice žensk, predvsem v implicitni obliki. Raziskava prispeva k razumevanju, kako slovenski učbeniški sistem skozi družboslovne predmete obravnava tematiko enakopravnosti spolov. Pokaže, da so pravice žensk v učbenikih prisotne, vendar pogosto v prikriti obliki, kar lahko zmanjšuje njihovo jasnost in prepoznavnost za učence in dijake. Hkrati pa naraščajoča pogostost eksplicitnih omemb in poudarek vključevanju žensk v zadnjih letih kaže na pozitiven premik v smeri bolj odprtega in neposrednega naslavljanja enakosti spolov v izobraževalnem procesu.
Keywords: pravice žensk, družboslovni učbeniki, stereotipi, (ne)enakost spolov, implicitni in eksplicitni podatki
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (2,78 MB)

3.
Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu
Lana Kovačević, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek. Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki. Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom. Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z. Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 46
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Ovire pri ženskem vodenju: Primerjava Severne Makedonije in Slovenije
Mihaela Mihajloska, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo obravnava vprašanje enakosti spolov v vodstvenih položajih v Sloveniji in v Severni Makedoniji. Poudarja ovire, s katerimi se soočajo ženske na poti do vodstvenih mest, vključno s kulturnimi in družbenimi normami, strukturnimi izzivi, ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter diskriminacijo in spolnimi stereotipi. Raziskava analizira vpliv teh ovir na možnosti za napredovanje žensk ter preučuje primere dobrih praks in možnosti za izboljšanje enakopravnosti spolov v obeh državah. Poleg teoretičnega pregleda pa diplomsko delo vključuje empirične podatke iz intervjujev in analize statističnih podatkov.
Keywords: Ženske v vodstvu, enakost spolov, vodstveni položaji, Severna Makedonija, Slovenija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1,25 MB)

5.
Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Domen Vrečko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Published in DKUM: 01.06.2021; Views: 1018; Downloads: 141
.pdf Full text (567,90 KB)

6.
DISKRIMINACIJA ŽENSK PRI ZAPOSLOVANJU
Maja Čuš, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem diskriminacije žensk pri zaposlovanju. Beseda diskriminacija izhaja iz latinske besede »discriminare«, pomeni pa »medsebojno ločevanje«, torej neenako obravnavanje posameznika oziroma posameznice v primerjavi z drugimi na podlagi osebnih okoliščin. Diskriminacija lahko prizadene celotne skupine, ne le posameznikov. Skupine, ki so najpogosteje diskriminirane, so ženske, rasne in etnične skupine, homoseksualci, invalidi in starejši ljudje. Ženske so bile skozi zgodovino vedno manjvredne in v podrejenem položaju, ves čas so se morale boriti za svoje pravice. Tudi ob vstopu na trg delovne sile se njihov položaj ni kaj dosti spremenil, saj se ni nikoli razpravljalo o njihovih pravicah. Danes, v času gospodarske krize, pa je problem zaposlovanja in reševanja brezposelnosti tako rekoč boj za preživetje in posledično velik problem za oba spola, ne le za ženske. Diskriminacija žensk se pojavlja pri zaposlovanju, na delovnem mestu in v poklicih. Ženske so v povprečju bolj izobražene kot moški, pa kljub temu težje najdejo delovno mesto, prav tako zasedajo nižja delovna mesta kot moški in so slabše plačane od njih.
Keywords: ženske, diskriminacija žensk pri zaposlovanju, enakost spolov
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 2281; Downloads: 298
.pdf Full text (665,06 KB)

7.
Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica