1. Teaching for an Inclusive, Technologically Competent and Sustainable Society : Book of Abstracts2024, proceedings Abstract: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Keywords: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (5,94 MB)
This document has many files! More... |
2. Položaj zagovornika v kazenskem postopku, z namenom zagotavljanja pravice do poštenega sojenja : magistrsko deloŠpela Strahovnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava položaj zagovornika v kazenskem postopku, ki se odraža v okviru pravice do obrambe kot enemu izmed bistvenih elementov pravice do poštenega sojenja, pri čemer je v teoriji in praksi problematičen trenutek, na katerega se ta pravica veže.
Kazenski postopek predstavlja za posameznika položaj, v katerem se brez strokovne pomoči ne bi znašel in znal uveljavljati zase vsega, kar mu pravo kot celota pravnih pravil in načel zagotavlja. Pravica do obrambe zato predstavlja ključen vzvod obdolženca, ki je kot prava nevešča stranka znotraj kazenskega postopka postavljen v šibkejši in podrejen položaj v primerjavi z nasproti stoječim državnim aparatom. Namen, ki se mu sledi znotraj kazenskega postopka, je v korelaciji z namenom, ki se dosega s pravico do zagovornika, to pa je v zagotavljanju poštenega postopka kot celote. Namen celotnega kazenskega postopka je v zagotavljanju, sledenju in spoštovanju načela pravičnosti, preko katerega se izraža pravica do poštenega sojenja. Kljub temu da načelo, priznano s strani pravne teorije in prakse, uživa pomen krovnega načela kazenskega postopka, je v teoriji še vedno nekaj kritik, ki dvomijo v njegovo funkcijo.
Uresničevanje pravice do zagovornika je za zagotavljanje smiselne in poštene obrambe v kazenskem postopku potrebno vezati na trenutek, ko je posameznik v najranljivejšem položaju. Tak položaj izhaja že iz predkazenskega postopka, pri čemer je prisotnost zagovornika pomembna od trenutka, ko se preiskovanje osredotoči na posameznika kot morebitnega osumljenca v kazenskem postopku. Problematika takšnega pojmovanja, kjer tudi v praksi velikokrat prihaja do kršitev, izhaja predvsem iz nesistematične zakonodajne ureditve, ki bi zaradi ustrezne pravne varnosti posameznikov morala biti podvržena reformi, s čimer bi predkazenski postopek bil priznan kot bistveni del kazenskega postopka, od katerega je odvisen potek nadaljnjega postopanja.
Keywords: Pravica do obrambe, pravica do zagovornika, enakost orožij, načelo pravičnosti kot krovno načelo kazenskega postopka, zagotovitev poštenega kazenskega postopka, pomembnost vloge zagovornika že v predkazenskem postopku.
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 207; Downloads: 59
Full text (1,79 MB) |
3. Grafi, ki dosežejo enakost v vizingovi domnevi : magistrsko deloAnamarija Lakner, 2022, master's thesis Abstract: Vizing je leta 1968 postavil domnevo, da je dominantno število kartezičnega produkta dveh grafov večje ali enako produktu njunih dominantnih števil. V magistrskem delu obravnavamo družine grafov, ki v tej domnevi dosežejo enakost.
V prvem delu magistrske naloge smo navedli pojme in trditve, ki jih potrebujemo za razumevanje glavnega problema naloge.
Drugo poglavje se nanaša na različne meje dominantnega števila kartezičnega produkta dveh grafov in družine grafov, ki zadoščajo Vizingovi domnevi.
V tretjem poglavju obravnavamo družine grafov, ki pod določenimi pogoji dosežejo enakost v Vizingovi domnevi, ter znane rezultate podamo v tabeli.
Keywords: dominantno število, dominantna množica, Vizingova domneva, enakost v Vizingovi domnevi
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 573; Downloads: 49
Full text (568,89 KB) |
4. Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Vrečko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Published in DKUM: 01.06.2021; Views: 1018; Downloads: 133
Full text (567,90 KB) |
5. Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne EvropeSuzana Kert, 2021, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO.
Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO.
Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo.
Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta.
Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30).
Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 1323; Downloads: 151
Full text (5,98 MB) |
6. VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOVSabina Matekovič, 2011, master's thesis Abstract: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Keywords: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1120; Downloads: 66
Full text (1,12 MB) |
7. Kazenski postopek v Republiki Sloveniji v duhu adversarnega modela : magistrsko deloMiha Horvat, 2020, master's thesis Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti obdolženca. Domneva nedolžnosti se izpodbija s pomočjo dokazov, ki so bili v postopku pridobljeni zakonito in z gotovostjo izkazujejo dejstva o (ne)krivdi obdolženca. V magistrski nalogi sem se osredotočil predvsem na vlogo državnega tožilca, obrambe in sodišča v različnih fazah adversarnega modela kazenskega procesa, s poudarkom na dokaznem postopku. Pri tem sem sproti opozarjal na ureditev slovenskega kazenskega postopka in izpostavil vprašanja, na katera bo zakonodajalec moral odgovoriti pri uvajanju morebitnih sprememb v slovenskem kazenskem procesu. Na začetku naloge sem predstavil najpomembnejša načela kazenskega postopka. Nato sem se dotaknil vprašanj glede vloge in pristojnosti subjektov (državnega tožilca, obdolženca, zagovornika, sodišča), ki nastopajo v različnih korakih ugotavljanja krivde obdolžencev. Nadaljeval sem s primerjalno pravno ureditvijo kazenskega procesnega prava, kot ga poznajo države, ki imajo podobno kazenskopravno zgodovino kot Slovenija ali predstavljajo tipičen primer modela kazenskega postopka. V zaključku sem povzel pomembne ugotovitve magistrske naloge in se opredelil do hipotez, ki sem (si) jih postavil pred pripravo naloge.
Keywords: učinkovita obramba in pošten postopek, enakost orožij, adversarni model kazenskega postopka, kazenski postopek v Sloveniji, vloga subjektov kazenskega postopka
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1604; Downloads: 349
Full text (1,15 MB) |
8. Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanjaDoris Kutnjak, 2019, master's thesis Abstract: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Keywords: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1023; Downloads: 139
Full text (2,38 MB) |
9. Vloga žensk na vodstvenih položajih na varnostnem področju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsidora Vulić, 2019, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem času je veliko govora o enakosti spolov, ne samo v družbi na splošno, ampak predvsem na delovnih mestih, kjer je veliko področij dela še vedno označenih kot »moško«, med drugim tudi področje varnosti. Mediji že nekaj let poročajo o številnih projektih in kampanjah v tujini o omenjeni tematiki, nedavno se je začelo tudi podobno gibanje oziroma sprememba mišljenja družbe v Sloveniji, kar potrjujeta dva dogodka iz prejšnjega leta: kot vodilni osebi v policiji in vojski sta bili izbrani ženski, v obeh organizacijah se je to zgodilo prvič. Imenovanje prve generalmajorke Slovenske vojske je bil posebej odmeven dogodek, saj je generalmajorka Alenka Ermenc obenem postala tudi prva ženska s takim činom v zvezi NATO, kar je bil tudi pokazatelj koliko napredka glede enakosti spolov na področju varnosti imamo še pred seboj. Cilj diplomske naloge je bil preučiti področje varnosti v povezavi z enakostjo spolov v Sloveniji ter preveriti ali imajo ženske enake možnosti kot moški – tako pri zaposlitvi kot tudi pri kasnejšem napredovanju in vodenje ekip na področju varnosti. Prav tako je bil cilj dobiti odgovor na vprašanje ali se zadeve še premikajo v naprej ali so se ustavile kjer so. Pregled v javno dostopno statistiko je pokazal, da je zaposlenost žensk na varnostnem področju v Sloveniji bistveno nižja kot zaposlenost moških na enakem področju. Pregled literature je pokazal da se premikamo naprej in stremimo k izboljšanju, vendar še vedno obstajajo ponekod tudi skrite razlike ali predsodki glede žensk, zaposlenih na področju varnosti, predvsem na vodstvenih položajih. Izveden intervju s Simono Lesar je potrdil zaključke iz literature in prejšnjih raziskav, vendar so odgovori pokazali tudi voljnost na področju varnosti k spremembam in zaposlovanju ljudi zaradi trdega dela in ne več zaradi spola.
Keywords: diplomske naloge, management, spol, enakost, varnostno področje
Published in DKUM: 10.09.2019; Views: 1192; Downloads: 121
Full text (731,51 KB) |
10. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolovAndreja Gracej, 2019, master's thesis Abstract: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Keywords: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Published in DKUM: 14.02.2019; Views: 1830; Downloads: 201
Full text (2,49 MB) |
