| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Morfološke značilnosti poli(glicidil metakrilat-ko etilen glikol dimetakrilatov) pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze
Doroteja Žibert, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnih dejavnikov na morfologijo materialov, pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravljali smo emulzije tipa voda v olju z GMA/EDGMA (ali EDMA) v različnih razmerjih. Pripravljene emulzije smo analizirali s svetlobnim mikroskopom, monolite pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Najprej smo proučevali vpliv staranja emulzij. Ugotovili smo, da se velikost kapljic notranje faze v emulziji s časom zaradi koalescence in Ostwaldovega zorenja veča. Posledično so pore v monolitnem materialu, pripravljenem iz starane emulzije večje, kot v materialu, polimeriziranem iz na novo pripravljene emulzije. Velikost kapljic v emulziji se je povečala od približno 1-2 μm na 5-6 μm v približno treh tednih. Po tem času se je začelo vidno ločevanje faz emulzije. Izmerjeno povečanje je sovpadalo z velikostjo por v polimernih monolitnih materialih, pripravljenih iz opazovanih emulzij. Nato smo opazovali spremembe pri zmanjšanju količine surfaktanta. Uporabljali smo surfaktant PEL 121. Po zmanjšanju količine za polovico smo opazili, da je velikost kapljic takoj po mešanju približno enkrat večja kot v vzorcih z običajno količino surfaktanta. Nadaljnje povečevanje kapljic je potekalo enako hitro kot pri kontrolnih vzorcih, vendar pa je bila maksimalna dosežena velikost kapljic, 5-6 μm, zaradi začetne razlike dosežena že po enem tednu. Kasneje se je začelo že vidno ločevanje faz emulzije. Nekateri od pripravljenih monolitnih materialov teh vzorcev niso imeli značilne sferično porozne strukture, zato je bilo merjenje oteženo, rezultati pa nezanesljivi. Nazadnje smo opazovali še vplive dodajanja topil. Uporabili smo topili metanol in 2-propanol. V emulzijah smo opazili povprečno povečanje kapljic za 2 μm glede na kontrolo. To se je odražalo tudi na nekaterih pripravljenih monolitih, pri drugih pa smo ponovno opazili velika odstopanje od značilne porozne strukture, zato meritev nismo mogli opraviti. Kot najbolj konsistentno se je za povečevanje por izkazalo staranje emulzije, druge metode zaradi velike nestabilnosti emulzij niso dale zadovoljivih rezultatov.
Keywords: polimer, emulzije z visokim deležem notranje faze, velikost por, koalescenca, Ostwaldovo zorenje
Published: 07.05.2012; Views: 2351; Downloads: 119
.pdf Full text (1,82 MB)

12.
Aryl acrylate porous functional polymer supports from water-in-oil-in-water multiple emulsions
Dejan Štefanec, Peter Krajnc, 2007, original scientific article

Abstract: Porous functional polymer supports are a class of material of wide interest due to the possibility of immobilising reactive species. A simplified procedure was applied for the preparation of porous polymer supports using a water-in-oil-in-water multiple emulsion. The primary emulsion was a high internal phase emulsion, having a volume fraction of water phase up to 95%. Two reactive acrylates, namely 4-nitrophenyl acrylate and 2,4,6-trichlorophenyl acrylate, were (separately) incorporated in the oil phase in order to obtain porous reactive polymer supports. Both acrylates were crosslinked with either divinylbenzene or ethylene glycol dimethacrylate, and beads of size ca 60 m were obtained after the polymerisation of droplets suspended into the secondary aqueous phase. In the case of 4-nitrophenyl acrylate and divinylbenzene as a crosslinker, particles with a star shape, the core being ca 60 m in diameter and the arms ca 180 m in length, were obtained. The polymers were functionalised with morpholine, tris(2-aminoethyl)amine, piperidine or piperazine yielding supports with loadings of reactive groups of between 2.6 and 6.6 mmol g-1. The results show that multiple emulsions can be precursors for porous polymer preparation.
Keywords: multiple emulzije, polimerni nosilci, HIPE, organska sinteza na trdni fazi, polimerni lovilci, emulzija z visokim deležem notranje faze, aril akrilati, multiple emulsions, polymer supports, HIPE, solid phase organic synthesis, polymer supported scavengers, high internal phase emulsions, arylacrylates
Published: 31.05.2012; Views: 1604; Downloads: 82
URL Link to full text

13.
Sinteza poroznih materialov iz metakrilatov in vinilestrov
Marko Turnšek, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V okviru doktorske disertacije smo s polimerizacijo v masi proučevali vpliv pogojev na pripravo glicidil metakrilatnih poroznih polimernih nosilcev. Proučili smo vplive zamreževala etilenglikol dimetakrilata in različnih porogenih topil na morfologijo poroznih nosilcev. Nosilce smo funkcionalizirali z različnimi amini in tioli. Dobljene porozne monolite smo tudi naknadno zamrežili, da smo povečali specifično površino. Pripravili smo tudi emulzije z visokim deležem notranje faze; v organski fazi smo imeli raztopljen monomer. Kot monomer smo uporabili divinil adipat, ki je difunkcionalen vinil ester. Proučevali smo: vpliv sestave emulzije, tipa termičnega iniciatorja, dodatka topil in reakcijskih pogojev na stabilnost emulzije, morfologijo pripravljenih monolitov, obliko in velikost por ter poroznost. Divinil adipat kot samostojno uporabljen monomer še ni bil opisan, zato smo raziskali vpliv razmerja med hidrofilno in hidrofobno fazo emulzije na pripravo stabilne emulzije. Potreben je bil izbor primernih surfaktantov, kombinacije različnih surfaktantov ter količine topila. Pripravljene emulzije smo termično polimerizirali. Za radikalsko iniciacijo smo uporabili različne termične iniciatorje; prav tako smo testirali uporabo fotokemičnih iniciatorjev. Proučili smo vpliv segrevanja in staranja emulzije na njeno stabilnost ter na združevanje kapljic emulzije. S segrevanjem emulzije smo dosegli 5-kratno povečanje kapljic, s staranjem 25 ur pa 0,4-kratno povečanje. Pripravili smo tudi emulzije brez soli v vodni fazi in tako povzročili Ostwaldovo rast in koalescenco kapljic v emulziji. Na ta način smo povečali velikost kapljic za dvakrat. Pri vseh metodah smo spremljali velikost kapljic emulzije in velikost primarnih por monolita, saj je velikost por polimera običajno sorazmerna z velikostjo kapljic notranje faze emulzije. Pripravljene monolite smo izpostavili različnim medijem z različnimi koncentracijami ter tako ugotavljali primernost medija in hitrost biorazgradnje. Pripravili smo tudi porozne polimere iz emulzije z visokim deležem notranje faze, nasičene z aluminijevim oksidom. Kot monomere smo uporabili propoksiliran trimetilol propan triakrilat in metil metakrilat, zamrežen z etilenglikol dimetakrilatom. Raziskali smo vpliv sestave emulzije na morfologijo monolitov: vpliv topila, surfaktanta, disperzanta in količino vodne faze. Z elektronsko mikroskopijo smo preučevali morfologijo pripravljenih monolitov. Vzorce z ustrezno poliHIPE morfologijo smo postpolimerizacijsko obdelali. V cevni peči smo s počasnim intervalom segrevanja do 1400°C izžgali organske komponente monolita. Ostal je skelet iz aluminijevega oksida, ki smo ga okarakterizirali z adsorpcijo/desorpcijo dušika, živosrebrno porozimerijo, helijevo piknometrijo in elektronsko mikroskopijo. Ustvarili smo visoko porozen polimer iz aluminijevega oksida z značilno poliHIPE morfologijo. Ugotovili smo tudi, da se med segrevanjem morfologija bistveno ne spremeni.
Keywords: polimeri, polimerizacija v masi, glicidil metakrilat, emulzije z visokim deležem notranje faze, divinil adipat, monolit, emulzija, poliHIPE, funkcionalizacija polimerov, biorazgradnja, kompozitni materiali, porozna keramika
Published: 07.07.2014; Views: 1246; Downloads: 251
.pdf Full text (8,28 MB)

14.
VPLIV POLIMERIZACIJSKE MEŠANICE NA LASTNOSTI POROZNEGA POLI(DIVINIL ADIPAT-KO-PENTAERITRITOL TETRAKIS(3-MERKAPTOPROPIONATA))
Amadeja Koler, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu predstavljamo vpliv več dejavnikov na velikost in porazdelitev por v polimernem materialu pripravljenem iz emulzije z visokim deležem notranje faze. Tako smo spreminjali volumski delež vodne faze in topila, spreminjali smo hitrost mešanja pri pripravi emulzije nato pa smo jo starali. Polimerne materiale smo okarakterizirali z VEM (vrstičnim elektronskim mikroskopom) in optičnim mikroskopom, nato pa s primernim računalniškim programom obdelali slike in izmerili pore. Kot monomera pri emulziji voda v olju (v/o) smo uporabili divinil adipat in tetrakis(3-merkaptopropionat). Uporabljen porogen v našem raziskovalnem delu je bil toluen, kot surfaktant pa smo uporabili kombinacijo Span 65 in PEL 121. Za aktivacijo polimerizacije smo uporabili fotoiniciator Irgacure 819. Polimerizacija poteče po mehanizmu tiol-en kemije. Preučevali smo vpliv dodatka vodne faze na velikost por in ugotovili, da pri 85 vol.% dodane vodne faze nastanejo največje pore v tem polimeru in dobimo tipično poliHIPE strukturo. Prav tako smo spreminjali delež toluena, ker dodajanje porogena vpliva na velikost por v polimeru. Z večanjem dodanega porogena smo povečali pore in zaznali največje pore pri dodatku 50 vol.% porogena. Nato smo spreminjali še hitrost mešanja emulzije od 50 do 250 obratov/min (s korakom 50). Iz rezultatov slik SEM-a in optičnega mikroskopa opazimo, da so pore bistveno večje pri emulzijah, ki smo jih mešali pri nižjih obratih (50 obratov/min, 50 TOPLA), kot pa pri višjih. Največje pore smo izmerili pri 50 (Tvodne faze = 40 °C) TOPLA, najmanjše pa pri 200 obratih/min. S staranjem emulzije smo opazili, da se kapljice vodne faze s časom večajo, za kar sta odgovorna koalescenca in Ostwaldovo zorenje. Ugotovimo, da se vsem pripravljenim emulzijam s časom (do 48h) velikosti kapljic povečajo, dokler emulzija ne postane popolnoma nestabilna in se fazi ločita, kar se zgodi po dveh dneh.
Keywords: poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze, tiol-en polimerizacija, velikosti por, Ostwaldova rast, koalescenca.
Published: 17.09.2012; Views: 1719; Downloads: 332
.pdf Full text (4,88 MB)

15.
NAČRTOVANJE EKSPERIMENTOV ULTRAFILTRACIJE RAZTOPINE HLADILNO-MAZALNEGA SREDSTVA
Monika Petek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo povzema rezultate raziskave, ki je temeljila na optimizaciji procesa ultrafiltracije oljno-vodnih emulzij iz kovinsko-predelovalne industrije s polimerno membrano. Namen dela je bil proučiti medsebojni vpliv štirih različnih procesnih parametrov (tlaka, koncentracije olja v emulziji, pH in temperature) na treh različnih nivojih (nizkem, srednjem in visokem). Prav tako smo želeli določiti kombinacijo obratovalnih pogojev, pri katerih bi gostota volumskega toka bila čim večja. Poskuse smo načrtovali s Taguchijevo metodo, ki zmanjša število potrebnih eksperimentov, z analizo variance (ANOVA) pa smo ocenili delež vpliva posameznega procesnega parametra na gostoto volumskega toka. Namen raziskave je bil tudi določiti prevladujoči mehanizem mašenja polimerne membrane s študijo modelov po Hermi-ji. Na podlagi kemijskih analiz modelne raztopine in permeata, s katerimi smo določali kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in koncentracijo olj, smo ovrednotili učinkovitost odstranjevanja omenjenih komponent. Najvišjo gostoto volumskega toka smo dosegli pri najvišjem obratovalnem tlaku, p = 4,5 bar, najnižji koncentraciji olja v modelni raztopini, φ = 0,5 % (v/v), alkalnem pH, pH = 9, in srednji temperaturi, T = 35 °C. Prevladujoči mehanizem mašenja membrane je bil filtrni kolač. Učinkovitost odstranjevanja KPK je bila najvišja pri najnižjem tlaku, koncentraciji 1,5 % (v/v), alkalnem pH in najvišji temperaturi, učinkovitost odstranjevanja olj pa prav tako pri najnižjem tlaku, vendar najvišji koncentraciji, neutralnem pH in srednji temperaturi.
Keywords: Ultrafiltracija, polimerna membrana, oljno-vodne emulzije, Taguchijeva metoda, modeli mašenja membran po Hermi-ji.
Published: 30.10.2012; Views: 1687; Downloads: 166
.pdf Full text (1,50 MB)

16.
ZNIŽEVANJE KPK PREDČIŠČENIH OLJNO VODNIH EMULZIJ Z ADSORPCIJO
Barbara Sitar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo čistili odpadne oljno vodne emulzije (OOE) in odpadne oljno vodne emulzije, ki so bile predčiščene z ultrafiltracijo ali z uparjanjem. Cilj naloge je bil odstraniti organske snovi iz emulzij do take mere, da bo kakovost pod predpisano mejno vrednostjo, v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Vzorce smo čistili z adsorpcijo na aktivnem oglju (PAC). Pri čiščenju emulzij, ki niso bile predhodno predčiščene, nismo dosegli želenega znižanja KPK, saj gre za kompleksne emulzije, katerih čiščenje je težavno in zahteva kombinacijo večih metod. Pri adsorpciji predhodno ultrafiltriranih emulzij prav tako nismo dosegli želene mejne vrednosti. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da lahko samo v odpadnih emulzijah, ki so bile obdelane z uparjanjem pod določenimi pogoji, z adsorpcijo na aktivnem oglju znižamo KPK vrednost pod 120 mg/L O2.
Keywords: oljno vodne emulzije, adsorpcija, ultrafiltracija, uparjanje
Published: 17.10.2012; Views: 1601; Downloads: 175
.pdf Full text (1,81 MB)

17.
UPORABA POPULACIJSKEGA BILANČNEGA MODELA ZA NAPOVEDOVANJE PORAZDELITEV VELIKOSTI KAPLJIC KONCENTRIRANIH EMULZIJ
Nemanja Aničić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je eksperimentalna preiskava vpliva mešalnega časa, mešalne hitrosti in koncentracije površinsko aktivne snovi na porazdelitev velikosti kapljic ter uporabnost modela PBE (populacijski bilančni model), ki smo ga preizkusili za omenjene spremembe v procesu priprave koncentriranih emulzij. Preiskovali smo koncentrirane emulzije, kjer je vodna faza vodna raztopina kalcijevega klorida in organska faza mešanica stirena in divinilbenzena. Sorbitol oleat smo uporabljali kot stabilizator koncentriranih emulzij. Eksperimentalne meritve porazdelitve velikosti kapljic smo izvedli s pomočjo optičnega mikroskopa. Model PBE smo reševali z uporabo programske opreme GAMS/CONOPT. Uporaba modela PBE zahteva eksperimentalno določevanje modelnih parametrov s pomočjo meritev za osnovni sistem. Zbrane eksperimentalne podatke za druge sisteme smo primerjali z rešitvami modela PBE. Postopek reševanja je bil poenostavljen in poenostavitve smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da se učinkovitost modela PBE veča, če se razlika med obravnavanim sistemom in osnovnim sistemom manjša. Pokazali smo, da uporaba modela PBE omogoča zaznavanje napak v eksperimentalni proceduri. Rezultati eksperimentalnih meritev kažejo, da se tekom procesa priprave koncentriranih emulzij ne vzpostavi stacionarno stanje niti po 20 urah mešanja.
Keywords: Koncentrirane emulzije, napovedovanje porazdelitve velikosti kapljic, Populacijski bilančni model, snemanje krivulj, matematično programiranje
Published: 03.09.2013; Views: 951; Downloads: 122
.pdf Full text (1,95 MB)

18.
POROZNI POLIMERI IZ ALIFATSKIH URETANSKIH DIAKRILATOV
Davor Bezget, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na osnovi monomera alifatski uretanski diakrilat (AUD) smo želeli z uporabo emulzij sintetizirati porozne poliHIPE materiale. Zaradi različne uporabe poliHIPE materialov je pomembno, da poskušamo sintetizirati le te z različnimi monomeri. Posledično dobimo različne kemijske in fizikalne lastnosti. Ker so določeni poliHIPE materiali trdi in krhki, smo želeli sintetizirati bolj prožen material. V kombinaciji z alifatskim uretanskim diakrilatom smo uporabljali tudi stiren, divinil benzen, divinil adipat in tetratiol (pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)). Sintezo smo izvajali v steklenem reaktorju. K organski fazi, ki so jo sestavljali monomeri, surfaktant, topilo in iniciator smo po kapljicah dodajali vodno fazo, ki jo je predstavljala deionizirana voda z raztopljenim kalcijevim kloridom. S pomočjo propelerskega mešala smo pri 300 obr/min po 60 min dobili emulzijo. Za polimerizacijo te emulzije smo uporabljali dva različna postopka; termično polimerizacijo in fotopolimerizacijo. Polimere smo čistili z etanolom in destilirano vodo. Monolite, ki smo jih dobili s termično polimerizacijo, smo čistili v Soxletovem aparatu. Vzorce smo sušili v digestoriju, nekatere tudi v vakuumskem sušilniku. S spreminjanjem sestave organske faze smo želeli dobiti porozen poliHIPE monolit. Stabilnost emulzije in polimerizacija je bila v večina primerih uspešna. Problem pa je nastal, ker so se monoliti v času sušenja zelo krčili. Kemijsko sestavo vzorcev smo spremljali s FTIR spektroskopijo. Za nas najpomembnejši signali so bili za vezi N-H, C-O, C=O. Ti signali nam dokazujejo vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata v vzorcu. Strukturo vzorcev smo analizirali s SEM mikroskopijo. Te posnetke smo naredili s posušenimi vzorci in z vzorci, ki se še niso sušili. Polimerizacija stabilnih emulzij je uspela, vendar so SEM posnetki pokazali, da večina vzorcev nima tipične poliHIPE morfologije. Vzorec, ki je imel samo 5% vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata je pokazal lepo poliHIPE strukturo. Prvi cilj, uspešna polimerizacija z alifatskim uretanskim diakrilatom, je bil dosežen. Drugi cilj je pa bil sintetizirati poliHIPE material, to pa nam je uspelo samo v primeru z malo vsebnostjo alifatskega uretanskega diakrilata.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, poliHIPE materiali, emulzijska polimerizacija, klik reakcije, tiol-en polimerizacija
Published: 03.06.2014; Views: 1764; Downloads: 233
.pdf Full text (3,98 MB)

19.
EKONOMSKE ANALIZE POSTOPKOV ZA OBDELAVO ODPADNIH OLJNO-VODNIH EMULZIJ
Nina Rupnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo izvedli preliminarne ekonomske analize treh razlicnih postopkov za obdelavo odpadnih oljno-vodnih emulzij: uparjanja, ultrafiltracije in elektrokoagulacije. Cilj je bil na podlagi ekonomskih analiz izbrati najprimernejši postopek cišcenja odpadnih oljno-vodnih emulzij z vidika ucinkovitosti cišcenja in z ekonomskega vidika. Vse tri postopke smo ovrednotili z direktnim izpustom obdelane vode v centralno cistilno napravo in v kombinaciji z adsorpcijo na aktivnem oglju. Za vse postopke smo predpostavili letno kolicino odpadne oljno-vodne emulzije 3 000 t/a in zacetno vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) 30 000 mg/L. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da imajo vsi postopki pozitivno neto sedanjo vrednost, kar pomeni, da so ekonomsko sprejemljivi, doba vracanja je okoli enega leta. Kombinacija postopkov z adsorpcijo na aktivnem oglju nekoliko poslabša ekonomsko uspešnost v primeru uparjanja, bistveno pa v primeru ostalih dveh tehnologij. Z ekonomskega vidika je najuspešnejši postopek ultrafiltracija. Ce pa upoštevamo tudi nekatere neekonomske dejavnike, kot so npr. dostopnost industrijske opreme in informacij ter nizka koncna vrednost KPK, bi kombinacija uparjanja in adsorpcije na aktivnem oglju predstavljala dobro kompromisno procesno rešitev.
Keywords: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, uparjanje, elektrokoagulacija, ekonomske analize
Published: 22.07.2014; Views: 1019; Downloads: 78
.pdf Full text (2,03 MB)

20.
MEDSEBOJNI VPLIV POLIMERNE ULTRAFILTRACIJSKE MEMBRANE IN DELCEV OLJNO-VODNE EMULZIJE
Erika Drobnak, 2014, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je preučiti vpliv različnih procesnih dejavnikov, na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno-vodne emulzije. Preučili bomo vpliv obratovalnih parametrov kot so tlak, temperatura in pH vrednost ter preizkusili polimerno polietersulfonsko (PES) membrano za čiščenje oljno-vodne emulzije pri procesu čelnega sistema ultrafiltracije. Namen je tudi preučiti medsebojni vpliv zeta potenciala polimerne ultrafiltracijske PES membrane in velikosti delcev oljnih kapljic v emulziji. V raziskavi magistrske naloge smo izvajali čiščenje oljno-vodne emulzije z ultrafiltracijo pri različnih obratovalnih parametrih. Preverili smo učinkovitost zadržanja delcev na površini PES membrane med čiščenjem oljno-vodne emulzije. Pri merjenju zeta potenciala smo ugotavljali stabilnost oljno-vodne emulzije ter vpliv pH vrednosti na zeta potencial PES membrane. Rezultati raziskave so pokazali, da čelna tehnika ultrafiltracije ni najbolj primerna metoda za čiščenje oljno-vodne emulzije zaradi številnih zamašitev PES membrane, tako ireverzibilnih kot tudi reverzibilnih, ki so posledično znižale gostoto volumskega toka permeata. Ugotovili smo, da je PES membrana uspešno zadržala večino delcev oljnih kapljic med ultrafiltracijo, vendar se je zaradi hidrofobnega značaja močno mašila in je ni bilo možno očistiti do te mere, da bi bila primerna za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da ima pH vrednost največji vpliv na zeta potencial zaradi interakcij med negativno nabito PES membrano in negativnimi oljnimi kapljicami, zato je pri pH=9 možen najlažji prehod oljnih kapljic skozi membrano in so pretoki višji. Z višjim pH smo dosegli večjo stabilnost oljno-vodne emulzije. Potrdili smo, da PES membrana nima izoelektrične točke in da ima PES membrana negativni zeta potencial v celotnem pH območju, ki med pH 8 in 9 doseže najnižjo vrednost.
Keywords: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polietersulfonska membrana, mašenje membran, čiščenje membran, zeta potencial, velikost delcev
Published: 03.12.2014; Views: 1424; Downloads: 161
.pdf Full text (3,03 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica