| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI RAZUMEVANJU IN UPOŠTEVANJU INTERKULTURNOSTI
Valentina Lebar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Vsaka kultura se poizkuša čim bolj uveljaviti in tako pridobiti na moči. Tekmovalnost kultur se odraža tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja, kjer se srečujejo različni otroci, različni po kulturi, talentih, sposobnostih pa tudi družbenem in socialnem položaju. Ta pluralnost je tako deležna vse večje pozornosti učiteljev in svetovalnih delavcev, katerih delo ima zaradi tega nekatere posebnosti, ki jih mora tako učitelj kot svetovalec poznati, saj lahko bistveno vplivajo na učinkovitost njegove pomoči in delovanja. Iz leta v leto tako postaja vse bolj pomembno razumevanje in upoštevanje interkulturnosti ter interkulturalizma kot pedagoškega načela. Slednje, dojemanje in upoštevanje interkulturnosti kot načela v šoli, je bil tudi naš cilj v tej diplomski nalogi. Osredotočili smo se predvsem na vključevanje interkulturnih vsebin v kurikulum in na interkulturne svetovalne kompetence svetovalnih delavcev ter kompetence učiteljev. Posebne obravnave so bili deležni tudi Romi, ki jih država v zadnjih letih trudi v največji možni meri integrirati v sistem vzgoje in izobraževanja. Prizadevanje države je, kot smo ugotovili v teoretičnem delu, odvisno od večjega števila pomembnih dejavnikov, ki jih raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika v empiričnem delu. Naše pozornosti sta bila posebej deležna učitelj in svetovalni delavec, njuno soočanje in medsebojna kooperativnost. S pomočjo več spremenljivk smo prikazali razlike v dojemanju interkulturnosti med učitelji, ki se neposredno srečujejo z romskimi otroki in tistimi, ki se s temi otroki neposredno ne srečujejo.
Keywords: interkulturnost, učitelj, empatija, svetovalni delavec, interkulturne svetovalne kompetence, romski otroci, integracija
Published: 23.12.2009; Views: 2638; Downloads: 520
.pdf Full text (916,51 KB)

2.
DEJAVNIKI ODNOSA MED UČITELJEM IN UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Magda Slokar Čevdek, 2010, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi izhajamo iz teze, da je kvaliteten odnos med učiteljem in učenci aksiom, na katerem temelji uspešen vzgojno-izobraževalni proces, celoten etos šole in organizacijska kultura v šolstvu. Medsebojni odnos je tisti element vzgojno-izobraževalnega procesa, od katerega je odvisna njegova uspešnost. Magistrska naloga obravnava odnose med učitelji in učenci v osnovni šoli z vidika učitelja. Predstavljeni so nekateri dejavniki medsebojnih odnosov, ki se pojavljajo v literaturi, ter rezultati raziskave odnosa med učiteljem in učenci med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji. Namen raziskave je bil poiskati osnove za izboljšanje kvalitete odnosa med učiteljem in učenci z vidika učiteljev, zato smo raziskovali, kako učitelji ocenjujejo kvaliteto lastnega odnosa z učenci, svoje samospoštovanje, svojo sposobnost empatije, lasten smisel za humor, svojo uspešnost pri komunikaciji, lastno dodatno strokovno izpopolnjevanje in svoje IKT-kompetence. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je kakovost odnosa med učiteljem in učenci povezana z naštetimi dejavniki. Raziskava, opravljena na vzorcu 205 osnovnošolskih predmetnih učiteljev, je pokazala, da imajo anketirani učitelji sorazmeroma dobre odnose z učenci ter da obstaja statistično pomembna pozitivna povezanost med odnosom učitelja z učenci ter naslednjimi dejavniki: učiteljevim samospoštovanjem, njegovimi komunikacijskimi spretnostmi, vključevanjem humorja v delo, učiteljevimi IKT- kompetencami, njegovo empatijo ter njenimi faktorji: zavzemanjem perspektive, domišljijo in empatičnim zanimanjem. Osebna prizadetost učitelja in kakovost njegovega odnosa z učenci pa sta v negativni odvisnosti. Presenetljivo pa se med odnosom učitelj—učenec in učiteljevim dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem ni pokazala statistično pomembna povezanost. Veliko obravnavanih dejavnikov je tudi medsebojno povezanih, torej izboljšanje vrednosti katerega koli izmed njih ne pomeni le izboljšanje kakovosti odnosa med učiteljem in učenci, temveč tudi izboljšanje ostalih obravnavanih dejavnikov.
Keywords: odnos med učiteljem in učencem, dejavniki medsebojnega odnosa, samospoštovanje, empatija, smisel za humor, komunikacija, dodatno strokovno izpopolnjevanje, IKT-kompetence
Published: 19.08.2010; Views: 5097; Downloads: 1194
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Published: 07.04.2010; Views: 5737; Downloads: 715
.pdf Full text (3,98 MB)

4.
VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA USPEŠNOST ZDRAVSTVENE NEGE
Sanja Radujko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Uspešna in iskrena komunikacija je ključnega pomena za produktivno sodelovanje in s tem povezano uspešnejšo zdravstveno nego. Ob tem je izrednega pomena spoštljiv, korekten in vzajemen medsebojni odnos. V diplomski nalogi smo predstavili komunikacijo in medsebojne odnose ter njihove elemente. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv medsebojnih odnosov na uspešnost zdravstvene nege na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, izvedeti, kaj posamezniku pomeni dober medsebojni odnos, kako ga izboljšati ter kakšni medsebojni odnosi dejansko vladajo med člani negovalnega tima. Želimo, da bi rezultati raziskave posameznikom postali iztočnica za razmislek o tem, kakšen pomen ima medsebojni odnos, saj je le kvaliteten ključ do odnosa.
Keywords: Komunikacija, medsebojni odnosi, konflikt, uspešnost zdravstvene nege, asertivnost, empatija.
Published: 06.01.2012; Views: 2365; Downloads: 775
.pdf Full text (869,93 KB)

5.
VRSTNIŠKA MEDIACIJA NA OSNOVNIH ŠOLAH V MARIBORU IN OKOLICI: ZNAČILNOSTI VRSTNIŠKIH MEDIATORJEV IN DOSEDANJE IZKUŠNJE Z MEDIACIJO
Martina Klobasa, 2014, master's thesis

Abstract: Vrstniki in vrstniške skupine so pomemben dejavnik socialnega in emocionalnega razvoja otrok in mladostnikov. Poleg tega se šole soočajo z medvrstniškim nasiljem. Iz omenjenih razlogov so šole v svoje preventivne vzgojne dejavnosti vključile vrstniško mediacijo. Vendar pa je področje vrstniške mediacije relativno novo v slovenskem prostoru in se počasi uvaja v šole. Namen raziskave je bil preveriti, kako poteka program vrstniške mediacije na mariborskih osnovnih šolah in šolah v okolici Maribora ter na kakšen način poteka postopek izbire vrstniških mediatorjev. Zanimalo me je tudi, kakšni so motivi učencev, da se odločijo postati vrstniški mediatorji, in ali se vrstniški mediatorji v empatičnosti in samospoštovanju razlikujejo od ostalih učencev. Raziskovalnih vprašanj sem se lotila s triangulacijo različnih kvalitativnih in kvantitativnih metod: analiza dokumentov (vzgojni načrti), opazovanje z udeležbo, intervju s koordinatorji vrstniške mediacije, Rosenbergova lestvica samospoštovanja in Indeks empatičnosti za otroke in mladostnike. V raziskavi je sodelovalo 264 učencev rednih osnovnih šol, starih od 10 do 15 let. Od tega 62 vrstniških mediatorjev. Ugotovila sem, da 9 šol v Mariboru in okolici izvaja vrstniško mediacijo. Pomembno vlogo pri poteku vrstniške mediacije na šoli ima koordinator vrstniške mediacije, ki skupaj s timom pripravlja program vrstniške mediacije, promocijo, pripravlja usposabljanja, supervizije in izbira vrstniške mediatorje. Šole imajo namreč določene kriterije, po katerih izbirajo vrstniške mediatorje. Pomembno je, da ima bodoči mediator komunikacijske in socialne sposobnosti, da je empatičen in odgovoren. Izkazalo se je, da je stopnja empatičnosti višja pri vrstniških mediatorjih v primerjavi z ostalimi učenci. Ni pa se pokazala razlika med vrstniškimi mediatorji in ostalimi učenci pri merjenju splošnega samospoštovanja. Rezultati kažejo tudi, da se za mediatorje odločajo učno uspešnejši učenci. Raziskava daje tudi vpogled v težave, s katerimi se sooča program vrstniške mediacije na šoli, predvsem z nezaupanjem kolektiva in učencev.
Keywords: vrstniška mediacija, vrstniki, koordinator vrstniške mediacije, empatija, samospoštovanje
Published: 28.03.2014; Views: 1813; Downloads: 268
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
EMOCIONALNO DELO KOT SESTAVNI DEL ZDRAVSTVENE NEGE
Darja Lupuh, 2014, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Emocionalno delo poteka kot rutinski del zdravstvene nege, v smislu uporabe različnih spretnosti in znanj, je tudi neločljiva sestavina dela medicinske sestre. Izpostavili smo emocionalno delo v zdravstveni negi in opozorili na razsežnosti in lastnosti le-tega. Metodologija raziskovanja: Pri teoretičnem delu smo s pomočjo pregleda različne literature, virov in mednarodnih baz podatkov, kot so Cobiss, PubMed, Cinahl in Medline, uporabili naslednje metode: metodo deskripcije, pri opisovanju pojmov in dejstev, metodo kompilacije, pri povzemanju del različnih avtorjev in sintetično metodo, pri strnitvi različnih pojmov v celoto. V drugem, empiričnem delu, smo pri raziskavi emocionalnega dela v zdravstveni negi uporabili metodo fenomenologije, in sicer s korakom deskriptivne oziroma opisne fenomenologije. Vključene so bile medicinske sestre z različnih delovnih področij zdravstvene nege, dvajset medicinskih sester, zaposlenih na različnih področjih zdravstvene nege. Izbrali smo metodo intervjuja. Uporabili smo odprti tip raziskovanja, ker se v tem primeru ne ponujajo že v naprej definirani odgovori. Rezultati: Medicinske sestre ob izvajanju intervencij zdravstvene nege izvajajo tudi emocionalno delo. Strinjajo se, da z dobro komunikacijo, empatijo, prijaznostjo medicinske sestre, pacienti vrednotijo učinkovitost in kakovost zdravstvene nege. Prisluhniti pacientu in biti prijazen so navajale kot zahteve pacientov, hkrati pa tudi zahteve delodajalcev, saj je zdravstvena nega storitvena dejavnost in medicinska sestra prihaja v neposredni stik z uporabniki. S svojim vedenjem in pojavnostjo tudi reprezentira podjetje, v katerem je zaposlena. Sklep: Medicinske sestre se ne zavedajo emocionalnega dela v celoti, oziroma dela s čustvi ne zaznavajo kot delo, vendar je emocionalno delo v zdravstveni negi vsekakor prisotno. Opravljeno je vzporedno z izvajanjem intervencij zdravstvene nege. Emocionalno delo zaznavajo kot nasmeh, očesni stik, prijaznost, zaupanje, poslušanje, komuniciranje. Vsekakor s svojim emocionalnim delom pripomorejo k boljši učinkovitosti in kakovosti zdravstvene nege. Medicinske sestre težijo k vedno večji kakovosti odnosov med medicinsko sestro in pacientom ter posledično k večji kakovosti storitev zdravstvene nege. Kakšen je odnos, takšno je vrednotenje kakovostne zdravstvene nege in dobrega počutja pacienta. Medicinska sestra pacienta obravnava celostno, v procesu zdravljenja je pomembno sodelovanje obeh in ob tem pridobita oba, tako pacient kot medicinska sestra.
Keywords: zdravstvena nega, medicinska sestra, emocionalno delo, skrb, empatija, stres, izgorelost
Published: 02.12.2014; Views: 988; Downloads: 274
.pdf Full text (412,48 KB)

7.
EMPATIJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM PRI SREDNJEŠOLCIH
Lejla Mulalić, 2015, master's thesis

Abstract: Osrednja tema raziskave je bila vezana na ugotavljanje povezave med empatijo in zadovoljstvom z življenjem srednješolcev. Naš namen je bil tudi identificirati čimveč dejavnikov, ki bi lahko bili povezani z omenjenima konceptoma. Preverili smo, koliko časa dijaki preživljajo s svojimi prijatelji, v kolikšni meri se čutijo povezane z ostalimi dijaki v razredu, kakšno povprečje ocen dosegajo, koliko berejo in kakšna je izobrazba njihovih staršev. V raziskavi je sodelovalo 387 dijakov prvih in tretjih letnikov iz štirih srednjih šol v Mariboru. Za ugotavljanje empatije posameznikov je bil uporabljen vprašalnik IRI (Interpersonal Reactivity Index), za določanje stopnje zadovoljstva z življenjem pa lestvica SWLS (Satisfaction With Life Scale). Osrednja ugotovitev je, da obstaja povezava posamičnega vidika empatije, t.j. osebne prizadetosti, s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Pokazalo se je več povezav med različnimi komponentami empatije s posameznimi vidiki zadovoljstva z življenjem dijakov, kot so zadovoljstvo z družabnim življenjem in materialnim stanjem. Raziskava odpira nova vprašanja v povezavi s smiselnostjo spodbujanja empatije med dijaki in pomaga odkrivati načine za več zadovoljstva med dijaki srednjih šol.
Keywords: Empatija, zadovoljstvo z življenjem, srednješolci
Published: 14.04.2015; Views: 1312; Downloads: 366
.pdf Full text (1,49 MB)

8.
KOMUNIKACIJA Z GERSONOVIMI PACIENTI V PODJETJU MOKSHA, MOJCA VENE S.P.
Aneta Vene, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V zadnjem obdobju je zelo velika porast rakovih obolenj in drugih degenerativnih oziroma kroničnih bolezni. Žal je v večini primerih klasična medicina povsem nemočna. Po svojih najboljših močeh se številni predani zdravniki trudijo pomagati hudo bolnim. Pa vendar morajo na koncu priznati, da jim ne preostane drugega, kot da odpustijo bolnika v domačo oskrbo, kjer v krogu svojih bližnjih preživi svoje zadnje trenutke. Vendar pa obstaja upanje, kajti zgodovina pozna velikega zdravnika klasične in alternativne medicine ter znanstvenika, imenovanega dr. Max Gerson, ki je bil daleč pred svojim časom. Odkril je naravno zdravilo za raka in druge kronične bolezni, ki v zadnjih 80 letih beleži osupljive (dokazane) rezultate in je med vodilnimi naravnimi oziroma celostnimi (holističnimi) zdravljeni na svetu. Izkušnjo ozdravljenja, potem ko je po treh diagnozah hude bolezni (raka) in popotnico, da mu je morda preostalo le še pol leta življenja, beleži tudi slovenski pacient. Iz hvaležnosti je s svojo ženo ustanovil podjetje MOKSHA, predvsem z željo, da bo tudi v slovenščini dostopna izkustvena informacija o Gersonovi terapiji. V diplomskem delu smo najprej predstavili teorijo s področja komunikacije, ki zajema osnove, procese, načine, kanale in tržno-marketinško komuniciranje. Potem pa smo še opisali kako izjemnega pomena je empatična komunikacija za doseg zadovoljstva s komunikacijo. V nadaljevanju diplomske naloge pa smo podrobneje predstavili podjetje MOKSHA in vsa področja s katerimi se ukvarjajo, nato pa smo se lotili opisa Gersonove terapije. Najprej smo na kratko predstavili kdo je bil dr. Max Gerson in potem opisali še njegovo terapijo. Kakšne vrste je pravzaprav Gersonova terapija, na kakšen način zdravi, kaj vse vsebuje, katera je priporočena hrana in kakšen je jedilnik, kako se jo pravzaprav izvaja in kaj vse potrebujemo, ipd. Nato smo izvedli anketno raziskavo, s katero smo ugotavljali katere vrste komunikacije so v podjetju MOKSHA najpogostejše, na kakšen način in kako pogosto poteka komunikacija med Gersonovimi pacienti in zaposlenimi v podjetju ter kje so pravzaprav pacienti izvedeli za samo podjetje. Najbolj pa smo se osredotočili na cilj raziskave, pri katerem nas je zanimalo splošno zadovoljstvo pacientov s komunikacijo in določenimi lastnostmi zaposlenih v podjetju. Ugotovili smo, da podjetje MOKSHA ima zelo dobro teoretično podlago in tudi izkušnje iz področja komunikacije. Pacienti so v večini zelo zadovoljni s komunikacijo in tudi z vsemi navedenimi osebnostnimi lastnosti zaposlenih v podjetju. Pri specifični komunikaciji občutljive narave, je ob vsem drugem pomembno, da smo sposobni zaznati čustva drugih in jih razumeti, kar pa ni težko, če imamo srce na pravem mestu in če vso delo opravljamo z ljubeznijo in željo po pomoči drugim.
Keywords: komunikacija, Gersonovi pacienti, empatija, zadovoljstvo
Published: 23.06.2015; Views: 856; Downloads: 69
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
Primerjava čustvene inteligence med policisti in državljani
Katja Trpinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: S pomočjo spletne ankete smo primerjali razvitost čustvene inteligence policistov in ostalih državljanov. Zanimal nas je pogled anketirancev na dobro razvito čustveno inteligentno osebo, kdo ima bolje razvit čut za sočloveka ter ali lahko poklic, ki ga opravlja posameznik, vpliva na boljši razvoj čustvene inteligence. Oprli smo se na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, ki so jo reševali tako policisti kot ostali državljani.
Keywords: policija, policisti, državljani, čustva, empatija, čustvena inteligenca, vprašalniki, primerjave, diplomske naloge
Published: 11.09.2015; Views: 666; Downloads: 70
.pdf Full text (625,29 KB)

10.
Medvrstniško nasilje z vidika učiteljev in učencev osnovne šole
Katja Posnic, 2015, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem, saj ustvarja okolje strahu, ki negativno vpliva na fizično in duševno stanje učencev. Osnovni namen naše raziskave je osvetliti problematiko medvrstniškega nasilja v šolah. Ker so učitelji odgovorni za ustvarjanje okolja miru in medsebojnega spoštovanja ter imajo pomembno vlogo pri preprečevanju medvrstniškega nasilja, želimo preučiti njihovo zaznavanje in razumevanje medvrstniškega nasilja, udeležbo v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem ter verjetnost njihovega posredovanja v tovrstnih situacijah. Da pa bi problematiko razumeli celostno, smo vključili tudi percepcijo učencev. Udeleženci so reševali vprašalnik Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli in Vprašalnik medvrstniškega nasilja, ki sta bila za potrebe naše naloge prirejena. V raziskavi je sodelovalo 484 udeležencev, od tega 88 učiteljev in 396 učencev. Rezultati kažejo, da tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo verbalno nasilje, manj pogosto pa opažajo odnosno in fizično nasilje. Učenci v primerjavi z učitelji zaznavajo več nasilja. Tako učenci kot učitelji zaznavajo fizično in verbalno nasilje resneje v primerjavi z odnosnim nasiljem. Do žrtev obeh vrst nasilja so učitelji tudi bolj empatični in tako v situacijah fizičnega in verbalnega nasilja tudi bolj pripravljeni posredovati. Prihaja do razlik med mnenji učiteljev in učencev glede verjetnosti posredovanja učiteljev v situacijah medvrstniškega nasilja; učitelji v primerjavi z učenci v večji meri menijo, da posredujejo v primerih medvrstniškega nasilja. Med učitelji, ki so v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem sodelovali, in tistimi, ki tovrstnih izobraževanj niso bili deležni, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v verjetnosti posredovanja.
Keywords: medvrstniško nasilje, pogostost, resnost, empatija, posredovanje, učitelji, učenci
Published: 22.10.2015; Views: 1675; Downloads: 349
.pdf Full text (753,83 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica