| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Povezanost med empatijo učencev in njihovim zaznavanjem ter reagiranjem na medvrstniško nasilje
Ula Ulaga, 2021, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo razširjen pojav pri nas in tudi drugje po svetu. Zelo pogosto se pojavlja v osnovnih šolah in učitelji ter drugi delavci šole si zelo prizadevajo, da ga uspešno preprečujejo. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu učiteljev razrednega pouka proučiti njihova stališča do medvrstniškega nasilja in izraženo stopnjo empatije. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje v osnovnih šolah, kakšne oblike nasilja so po njihovem mnenju najpogostejše in kaj učitelji storijo v primeru, ko medvrstniško nasilje zaznajo. Ugotavljali smo, kako visoka je stopnja empatije pri učiteljih ter kako je ta povezana z učiteljevo sposobnostjo in kompetentnostjo v primeru nasilja. V raziskavo je bilo vključenih 150 učiteljev razrednega pouka (27 učiteljev in 123 učiteljic). Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj o medvrstniškem nasilju, oblikovanih za namen te študije, in vprašalnika empatije (Davis, 1980). Rezultati so pokazali, da se učitelji večinoma ocenjujejo kot dovolj kompetentne in usposobljene za ustrezno zaznavanje in odzivanje v primeru medvrstniškega nasilja in da izražajo visoko stopnjo empatije. Večina učiteljev medvrstniško nasilje v šoli zaznava nekajkrat mesečno in so mnenja, da se največ nasilja dogaja med odmori. Med posameznimi oblikami nasilja učitelji najpogosteje zaznavajo zmerjanje, norčevanje in zasmehovanje. Pri zaznavanju medvrstniškega nasilja pa se večina učiteljev odloči za pogovor z vsemi udeleženci nasilja in o nasilju obvestijo starše vseh vpletenih otrok. Povezava med kompetentnostjo in usposobljenostjo pri obravnavi nasilja in empatijo učiteljev se je pokazala kot pozitivna in statistično pomembna, iz česar lahko domnevamo, da so tisti učitelji, ki imajo višjo stopnjo empatije tudi bolj ustrezno usposobljeni in kompetentni za prepoznavanje in reagiranje v primeru medvrstniškega nasilja. Naša raziskava kljub svojim omejitvam pomembno prispeva k dvigu zavedanja o vlogi empatije učiteljev in pomenu njihovega ustreznega posredovanja v primeru medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, vloga šole, udeleženci nasilja, reakcija na nasilje, empatija
Published: 18.02.2021; Views: 147; Downloads: 39
.pdf Full text (750,62 KB)

2.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, master's thesis

Abstract: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Keywords: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Published: 22.01.2021; Views: 165; Downloads: 60
.pdf Full text (905,30 KB)

3.
Razvoj empatije v zgodnjem otroštvu
Janja Leva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Keywords: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Published: 27.10.2020; Views: 185; Downloads: 54
.pdf Full text (1,42 MB)

4.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, master's thesis

Abstract: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Keywords: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Published: 23.07.2020; Views: 189; Downloads: 39
.pdf Full text (816,20 KB)

5.
Empatija in narcisizem med študenti psihologije in medicine
Lea Korošec, 2019, master's thesis

Abstract: Novejša dognanja na področju empatije in narcisizma poročajo o zmanjšanju prisotnosti empatije, hkrati pa je moč zaslediti porast narcisizma, kar je zlasti opazno pri študentih. Te ugotovitve pa niso problematične samo za posameznike, temveč tudi za celotno kulturo. Namen raziskave je torej preučiti empatijo in narcisizem (tako odkriti kot prikriti) ter njuno povezanost pri študentih psihologije in medicine. Zanimalo nas je, katere demografske lastnosti napovedujejo empatijo in narcisizem ter ali se pojavljajo razlike med skupinama študentov psihologije in medicine. Prav tako smo raziskali, kakšno vlogo nosita odkriti in prikriti narcisizem pri napovedovanju empatije – tudi kognitivne in emocionalne empatije. Na koncu nas je zanimala še teža smeri študija pri empatiji in odkritem narcisizmu na vzorcu vseh študentov, ki je zajemal tako študente psihologije in medicine kot tudi študente ostalih smeri. Končni vzorec je zajemal 323 študentov, od tega je bilo 236 študentov psihologije in medicine. Podatke smo pridobili z apliciranjem testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik empatije Indeks medosebne odzivnosti IRI, Vprašalnik (odkritega) narcisizma NPI in Lestvico hipersenzitivnega (prikritega) narcisizma HSNS. S statističnimi analizami smo najprej podrobneje proučili vzorec študentov psihologije in medicine, kasneje pa še celoten vzorec. Hipoteze, ki smo jih oblikovali na podlagi preteklih raziskav, smo preverjali s pomočjo regresijskih analiz in t–testom. Rezultati na vzorcu študentov psihologije in medicine so pokazali, da imajo ženske višje izraženo empatijo v primerjavi z moškimi. Hkrati pa imajo študentje z nižje izraženim odkritim narcisizmom in višje izraženim prikritim narcisizmom višje izraženo empatijo. Enako se je izkazalo tudi za emocionalno in kognitivno empatijo, le pri slednji se prikriti narcisizem ni izkazal kot statistično pomemben napovednik. Nadalje se je pokazalo, da imajo moški višje izražen odkriti narcisizem v primerjavi z ženskami, in da študentje psihologije izkazujejo višjo raven empatije v primerjavi s študenti medicine. Na vzorcu vseh študentov pa smo ugotovili, da imajo študentje psihologije in medicine višje izraženo empatijo v primerjavi z ostalimi študenti, ki niso toliko usmerjeni na delo z ljudmi. Omenjeni rezultati opozarjajo na pomembnost proučevanja empatije in narcisizma ter nakazujejo na morebitne intervencije, ki bi bile potrebne za povečanje empatije in zmanjšanje narcisizma pri študentih.
Keywords: empatija, kognitivna empatija, emocionalna empatija, odkriti narcisizem, prikriti narcisizem, študentje
Published: 21.05.2019; Views: 697; Downloads: 124
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modela
Darja Ramšak Tešić, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05). Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Keywords: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Published: 27.09.2018; Views: 962; Downloads: 115
.pdf Full text (864,39 KB)

7.
Empatičen odnos medicinske sestre v komunikaciji s pacientom z duševno motnjo
Mateja Skok, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče. V sodobnem času temelji zdravstvena nega v psihiatriji predvsem na procesu človekove komunikacije, za katero pa je značilen medoseben odnos med medicinsko sestro in pacientom. Posebnosti komuniciranja v zdravstvu izhajajo predvsem iz etičnih načel, to je iz spoštovanja osebnosti pacienta. Odnosi med pacientom in medicinsko sestro se odražajo prek komunikacije. Komuniciranje s pacienti je zahtevno in zahteva mnogo izkušenj in znanja. V diplomskem delu je opisana komunikacija ter medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. Pravilna komunikacija in empatičen odnos medicinske sestre sta ključnega pomena pri uspešnem zdravljenju pacientov z duševno motnjo. Namen diplomskega dela je opisati ključne elemente komunikacije ter empatičen odnos v direktni komunikaciji s pacientom z duševno motnjo. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili komparativno raziskovalno metodo s študijem domače in tuje literature. Sklep. Medicinske sestre, ki nudijo pomoč, se počutijo dobro in s tem krepijo svojo lastno samopodobo. Empatija je osebnostna značilnost vsake posamezne medicinske sestre in tudi njena sposobnost. Empatija sproži tudi občutek odgovornosti do pacienta, ki si ne more pomagati sam, ki je odvisen od medicinske sestre. Podporno in empatično komuniciranje medicinske sestre s pacientom je pomembno motivacijsko sredstvo za pacienta.
Keywords: medicinska sestra, pacient, duševna motnja, komunikacija, empatija
Published: 19.07.2017; Views: 967; Downloads: 215
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
Empatija v zdravstveni negi
Vesna Rebernišek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/ diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.
Keywords: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre, bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.
Published: 31.03.2017; Views: 2300; Downloads: 600
.pdf Full text (1010,96 KB)

9.
INTERSUBJEKTIVNOST IN EMPATIJA PRI EDMUNDU HUSSERLU IN EDITH STEIN
David Zavolovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu, z naslovom Intersubjektivnost in empatija pri Edmundu Husserlu in Edith Stein, smo se ukvarjali s problemom možnosti doživljanja tujega izkustva in sobivanja več jazov oz. subjektov znotraj intersubjektivnega sveta. Na začetku smo opisali, kaj je fenomenološko mišljenje in nato orisali Husserlovo transcendentalno fenomenologijo, ki temelji na petih osnovnih pojmih: prvi je pojem intencionalnosti, s katerim smo pokazali, na kakšen način deluje naša zavest. Drugi je pojem deskripcije, ki pomeni natančno opisovanje intencionalnih doživljajev. Nato smo utemeljili fenomenološko redukcijo in epoche, ki sta nas pripeljali do transcendentalnega jaza. Pojem konstitucije, ki je sledil, pomeni »vzvratno pot« pri vzpostavljanju sveta na egološkem temelju. V nadaljevanju smo analizirali Husserlovo 5. meditacijo v Kartezijanskih meditacijah, kjer Husserl utemeljil, kako lahko subjekt doživlja druge kot centre zavesti, ki so neodvisni od transcendentalno reduciranega jaza in kako subjekt potem konstituira doživljajoči svet kot objektiven za vse. V naslednjih poglavjih smo utemeljili, da se Husserl ne želi samo izogniti solipsizmu, ampak utemeljiti naše izkustvo kot intersubjektivno – to izkustvo pa se kaže v doživljanju objektivnega sveta, vsakdanjega sveta življenja in konstitucije sveta kot mi – subjektivnost. (we–subjectivity). V drugem delu naloge smo analizirali delo O problemu empatije, v katerem je Edith Stein na podlagi Husserlove fenomenološke metode raziskala, kako je mogoče zaznavati tuj subjekt in njegovo doživljanje, saj je to pogoj za konstitucijo objektivnega sveta. V prvem delu Edith Stein pokaže, da so nam doživljaji drugih dani ter trdi, da jih lahko zaobjamemo z opisovanjem dejev empatije. V drugem delu utemelji, da je posameznik psiho-fizična enota, ki sebe in druge dojema v refleksivni empatiji, v tretjem pa z opisovanjem posameznika kot enote duha in duše utemelji, kako so drugi pomembni pri izgradnji lastne samopodobe. V zadnjem delu diplomske smo sintetizirali misel Edmunda Husserla in Edith Stein na področju intersubjektivnost in empatije ter ugotovili, da se dopolnjujeta – v empatični zaznavi ostaja drugi bistveno drugi in tako pomemben so – gradnik naše lastne samopodobe.
Keywords: Intencionalnost, transcendentalna redukcija, epoche, ego, jaz, drugi, intersubjektivnost, empatija, objektivnost, fizično telo, živo telo.
Published: 19.10.2016; Views: 1427; Downloads: 114
.pdf Full text (939,17 KB)

10.
Altruizem med študenti Univerze v Mariboru
Anton Koželj, 2016, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V magistrskem delu smo želeli raziskati stopnjo altruizma in posledično pripravljenost nudenja pomoči sočloveku med študenti fakultet Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu naloge smo predstavili altruizem kot pojem, njegov etični, filozofski, biološki in humanistični pomen. V raziskovalnem delu naloge smo anketirali 836 študentov Univerze v Mariboru in ugotovili, njihov odnos do altruizma. Metode dela: Za izvedbo ankete smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je skupno vseboval 53 vprašanj. Anketirane študente smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino so predstavljali študentje zdravstvenih fakultet, drugo pa študentje ostalih fakultet Univerze v Mariboru. Izvedli smo primerjavo odgovorov obeh anketiranih skupin študentov. Raziskovalni rezultati: Anketni vprašalnik je izkazal sodelovanje in članstvo anketiranih študentov v dobrodelnih organizacijah, nudenje raznovrstne pomoči, udeležbe na humanitarnih akcijah, itd. Primerjava odgovorov anketiranih študentov zdravstvenih in ne-zdravstvenih fakultet Univerze v Mariboru je pokazala statistično pomembno razliko v odnosu do altruizma, ki je bil v večji meri izkazan pri študentih zdravstvenih fakultet. Diskusija in zaključek: V zaključku naloge smo potrdili zastavljene raziskovalne hipoteze, in ugotovili, da imajo študentje Univerze v Mariboru pozitiven odnos do altruizma, ki ga še vedno doživljajo kot vrednoto.
Keywords: Altruizem, empatija, etika, humanost, očividci, nujna stanja, prva pomoč, pripravljenost nudenja pomoči; študenti, Univerza v Mariboru.
Published: 05.10.2016; Views: 1410; Downloads: 178
.pdf Full text (1,45 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica