SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV MATERE NE EMOCIONALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SEPARACIJSKA ANKSIOZNOST
Anja Čubrić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vez, ki se splete med materjo in otrokom že v času nosečnosti, se ne prekine niti po rojstvu. Čeprav nista več fizično povezana, ostaneta čustveno povezana, kar se odraža v kasnejših letih celostnega razvoja otroka. Cela vrsta raziskav pritrjuje tezi, da je materina vloga pri otrokovem emocionalnem razvoju še kako pomembna in prav zato se, ko se govori o separacijski anksioznosti, največkrat govori o diadi mati-otrok. Iz navedenih razlogov, smo se v diplomskem delu osredotočili na sodelovanje mater otrok, ki obiskujejo vrtce, od starosti treh do šestih let. V teoretičnem delu smo predstavili pomen dojenja, čustva in njihov razvoj ter separacijsko anksioznost. Izpostavili smo emocionalni razvoj predšolskega otroka, vpliv vzgojnih stilov na razvoj socialnih spretnosti, vedenje otroka ob ločitvi od matere in ob ponovnem snidenju. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, v kolikšni meri matere vplivajo na otrokov emocionalni razvoj in separacijsko anksioznost. V ta namen smo uporabili sledeče variable: spol in starost otroka, starost in izobrazba matere, čas dojenja otroka, očesni kontakt v času dojenja, vedenje matere in otroka ob slovesu in ponovnem snidenju ter materin odziv ob vidnem razvojnem napredku otroka.
Keywords: predšolski otrok, emocionalni razvoj, separacijska anksioznost, čustva, mati, dojenje.
Published: 14.04.2011; Views: 2907; Downloads: 401
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
SPODBUJANJE SOCIALNEGA IN EMOCIONALNEGA UČENJA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU
Maja Veit Berčnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja predšolskega otroka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičen delu so predstavljene ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev. Prvi del obsega emocionalni razvoj, v katerem so bili izpostavljeni razvoj čustev, začetki čustvenega izražanja ter razumevanje in nadzorovanje čustev pri različnih starostih otrok. Drugi del teoretičnega dela pa se osredotoča na socialni razvoj, pri čemer sta bila v središču zanimanja razvoj socialnih kompetenc ter odnos med vrstniki in dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvajanje aktivnosti, s katerimi otroci pridobivajo socialno-emocionalne kompetence. Ker čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vsakem področju življenja ter služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje, je bila v diplomskem delu izpostavljena pomembnost spodbujanja socialnega in emocionalnega razvoja ter učenja predšolskega otroka v vrtcu, predstavljene pa so bile tudi dejavnosti, ki jih izvajamo v Vrtcu Tezno Maribor. V empiričnem delu diplome so bila predstavljena spoznanja in stališča o pomembnosti socialnega in čustvenega razvoja otroka v primerjavi z drugimi vidiki otrokovega razvoja ter spoznanja o prisotnosti načrtovanih vsebin s področja socialnega in emocionalnega učenja v praksi. V diplomski nalogi so bila predstavljena tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki vplivajo na načrtovanje in uspešno izvajanje aktivnosti s področja socialno-emocionalnega učenja. Podatki, pridobljeni od vzgojiteljev mariborskih vrtcev, so pokazali, da je sistematično načrtovanje ciljev in vsebin s področja socialno-emocionalnega učenja zelo pomembno, saj otroci v tej starosti pridobijo nova spoznanja in razvijejo strategije za uspešno vključevanje v družbo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: emocionalne kompetence, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, socialne kompetence, socialni razvoj.
Published: 08.06.2016; Views: 1720; Downloads: 389
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
Vpliv ločitve staršev na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka
Iva Muršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ključni pojem diplomske naloge je ločitev in njen vpliv. V diplomski nalogi bomo najprej opredelili potrebe predšolskega otroka ter vlogo družine, natančneje, vlogo očeta in matere, zatem pa opisali še razloge za ločitev, ki so opredeljeni pod pojmom težave v družini. V osrednjem teoretičnem delu se bomo osredotočili na to, kako ločitev staršev vpliva na socialno-emocionalni razvoj predšolskega otroka. Poleg naštetega bomo ob tem opredelili tudi vlogo odraslih, ki je v procesu ločitve staršev in tudi po sami ločitvi, za otroka zelo pomembna. Razdelili jo bomo na vlogo staršev in na vlogo strokovnih delavcev v vrtcu. V empiričnem delu diplomske naloge smo dobljene rezultate dobili iz anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v mestnem in podeželskem okolju. Raziskali smo, katere spremembe vedenja, po mnenju strokovnih delavcev, ločitev prinaša otrokom, kaj otrok v tem primeru najbolj potrebuje. Zanimalo nas je tudi, ali so ločitve med starši pogostejše v mestu ali na podeželju. Pridobljene podatke smo povezovali s teorijo in jih primerjali z zastavljenimi hipotezami.
Keywords: predšolski otrok, socialno-emocionalni razvoj, ločitev, pomoč, vloga vzgojitelja
Published: 05.06.2018; Views: 217; Downloads: 56
.pdf Full text (723,09 KB)

4.
Uporaba metod za socialno-emocionalni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Metka Purgaj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialni in emocionalni razvoj otroka sta ključnega pomena za njegov vsestranski razvoj. Cilje za razvoj tega področja zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce, kjer je opredeljen v področju dejavnosti družbe. V diplomskem delu smo se najprej posvetili socialnemu razvoju, za razvoj katerega je potreben dober odnos dojenčka oziroma kasneje otroka s starši. Poleg tega pa sta pri spodbujanju socialnega razvoja pomembni tudi igra in druženje z vrstniki ter odraslimi. Za emocionalni ali čustveni razvoj je prav tako pomembna družina, ki otroku omogoča varnost in na katero se otrok naveže. V okviru emocionalnega razvoja se otrok nauči zaznavanja čustev, regulacije čustev in prepoznavanja čustev pri drugih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo o metodah za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. V raziskavi je sodelovalo 211 strokovnih delavcev iz različnih regij Slovenije. V raziskavi smo ugotovili, da strokovni delavci ne poznajo metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja dovolj dobro, čeprav temu področju pripisujejo največji pomen. Ugotovili smo tudi, da strokovni delavci v homogenih skupinah prvega starostnega obdobja pogosteje uporabljajo omenjene metode kot tisti, ki delajo v heterogenih skupinah. Uporaba metod je odvisna predvsem od osebnostnih značilnosti strokovnega delavca. Rezultati za drugo starostno obdobje kažejo, da imajo pomembno vlogo pri uporabi metod izobrazba in delovne izkušnje, večina strokovnih delavcev pogosteje uporablja lažje metode za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. Raziskava odkriva pomembne vidike, vezane na uporabo teh metod, in možnosti uporabe spoznanj v praksi.
Keywords: socialni razvoj, emocionalni razvoj, razvojni mejniki, vloga strokovnih delavcev, predšolska vzgoja
Published: 19.06.2018; Views: 309; Downloads: 95
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Keywords: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Published: 04.12.2018; Views: 157; Downloads: 22
.pdf Full text (1,58 MB)

6.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Keywords: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Published: 14.12.2018; Views: 96; Downloads: 29
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica