| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 99
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
51.
Čiščenje plinov pri uplinjanju trdnih goriv v krožeči lebdeči plasti
Tjaša Bosio, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu kot osrednji problem obravnavamo fazo čiščenja sinteznega in izpustnega plina, pridobljenega pri uplinjanju trdnih goriv v lebdeči plasti s kroženjem. S pomočjo meritev pridobljenih na pilotni napravi za uplinjanje biomase v lebdeči krožeči plasti (»FICFB – Fast Internal Circulating Fluidized Bed«) podjetja Bosio d.o.o. v Celju ter podatkov pridobljenih iz podobnih naprav, smo po pregledu možnosti čiščenja plinov in glede na zahtevano kvaliteto, podali predloge za čiščenje sinteznega in izpustnih plinov.
Keywords: čiščenje plinov, uplinjanje biomase, lebdeča plast s kroženjem, FICFB, sintezni plin, emisije
Published: 16.10.2013; Views: 992; Downloads: 183
.pdf Full text (2,67 MB)

52.
VPLIV BIOGORIV NA PROCES ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU
Luka Lešnik, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Biogoriva predstavljajo nadomestek fosilnim gorivom in lahko pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini, ki so produkt zgorevanja fosilnih goriv. Najpogosteje uporabljeno biogorivo v dizelskih motorjih je biodizel, ki ga v Evropi večinoma proizvajamo iz oljne ogrščice. Pred pričetkom uporabe biodizelskega goriva v dizelskem motorju je potrebno narediti številne raziskave o njegovem vplivu na delovne karakteristike motorja, količino formiranih emisij ter na življenjsko dobo motorja. V sklopu disertacije smo za potrebe preučevanja vpliva uporabe biodizelskega goriva na proces zgorevanja v dizelskem motorju, delovne karakteristike motorja in na količino formiranih emisij uporabili numerične simulacije in meritve na realnem motorju. Za izvedbo numeričnih simulacij je bil izdelan podmodel za določitev vseh potrebnih parametrov modela zgorevanja in podmodel za določitev vseh potrebnih parametrov emisijskih modelov. Izdelava podmodelov je bila zastavljena kot inverzni problem, ki je bil rešen z uporabo optimizacijske metode. V ta namen smo testirali tri optimizacijske metode in za nadaljnjo delo izbrali računsko najmanj potratno L-M metodo. Podmodel za določitev parametrov modela zgorevanja je bil izdelan na podlagi izmerjenega poteka tlaka v zgorevalnem prostoru motorja na treh obratovalnih režimih za čisto dizelsko in čisto biodizelsko gorivo. V podmodel za določitev parametrov modela zgorevanja smo vključili le tiste parametre modela zgorevanj, za katere smo predhodno ugotovili, da jih bomo v postopku optimizacije lahko določili. Za izdelavo podmodela za določitev parametrov emisijskih modelov so bili uporabljeni rezultati meritev emisij dušikovih oksidov NOx in ogljikovega monoksida CO za čisto dizelsko gorivo, čisto biodizelsko gorivo in njuno mešanico B50. Nova podmodela sta omogočila določitev vseh potrebnih parametrov na podlagi poznanih lastnosti goriva in obratovalnega režima motorja in sta bila uporabljena za določitev vseh potrebnih parametrov za izvedbo simulacij. Iz primerjave rezultatov je razvidno dobro ujemanje med numerično in eksperimentalno dobljenimi rezultati, ki nakazuje na to, da sta izdelana podmodela primerna za določevanje vrednosti parametrov uporabljenega modela zgorevanja in uporabljenih emisijskih modelov.
Keywords: dizelski motor, biodizel, podmodel za določitev parametrov, emisije, karakteristika sproščanja toplote
Published: 08.05.2014; Views: 1250; Downloads: 126
.pdf Full text (3,13 MB)

53.
Večkriterijsko odločanje pri optimizaciji rekonstruiranega obrata za površinsko zaščito kovin
Ambrož Roter, 2013, master's thesis

Abstract: V podjetjih kovinsko predelovalne industrije potekajo procesi površinske zaščite kovin, ki obremenjujejo okolje z emisijami hlapnih organskih spojin (HOS). V magistrski nalogi je predlagan pristop za večkriterijsko odločanje pri rekonstrukcijah procesov površinske zaščite z upoštevanjem različnih vidikov BAT tehnik, tj. tehnološkega, ekološkega, ekonomskega, kakovostnega in socialnega vidika. Podjetje, v katerem smo izvajali raziskavo, je v sklopu rekonstrukcije zamenjalo postopek razmaščevanja z uporabo topil s postopkom železo-fosfatiranja. V ta namen je bila zgrajena nova razmaščevalna komora in obstoječa predelana v komoro za konvekcijsko sušenje. Izvedena je bila zamenjava energenta (kurilno olje) z zemeljskim plinom vključno z instalacijo dodatnih cevovodov. Za rekonstruiran proces smo razvili mešano-celoštevilski linearni optimizacijski model, ki optimira porabo surovin, emisije HOS in celotne stroške ob pogoju, da zakonsko predpisana ciljna emisija HOS ni presežena. Optimiran rekonstruiran proces ima za 28 % nižje skupne stroške kot pred rekonstrukcijo in bistveno nižje emisije HOS od ciljnih. Neto sedanja vrednost naložbe je pozitivna in doba vračanja 1,4 leta. Kakovost končnih izdelkov je višja zaradi bistveno izboljšane korozijske obstojnosti.
Keywords: Površinska zaščita kovin, emisije, hlapne organske spojine, mešano-celoštevilsko linearno programiranje.
Published: 16.07.2013; Views: 1605; Downloads: 248
.pdf Full text (4,17 MB)

54.
Numerična optimizacija dizelskega motorja
Srečko Krenker, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil z numerično optimizacijo določiti optimalni kot začetka tlačenja goriva dizelskega motorja MAN D 2566 MUM, pri uporabi čistega biodizelskega goriva, s ciljem zmanjšati škodljive emisije. Numerična optimizacija se je izvedla v točki 8 ESC testa z optimizacijskimi metodami Nelder-Mead, NLPQL, Levenberg-Marquardt in BFGS. Najboljše rezultate sta dali metodi NLPQL in Levenberg-Marquardt, medtem ko sta bili metodi Nelder-Mead in BFGS neuspešni pri iskanju optimalnega kota. Ugotovljeno je bilo majhno odstopanje rezultatov numerične optimizacije od eksperimentalno določenega optimalnega kota začetka tlačenja goriva za celoten ESC test, saj optimalni kot ni enak na vseh obratovalnih režimih.
Keywords: numerična optimizacija, biodizelsko gorivo, MAN D 2566 MUM, emisije
Published: 17.10.2013; Views: 915; Downloads: 64
.pdf Full text (10,66 MB)

55.
Modeli izračunavanja emisij v cestnem prometu
Katja Baškovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V slovenskem jeziku ni veliko objavljenih gradiv, ki bi obravnavala modele izračunavanja emisij v cestnem prometu, zato smo se odločili, da jih bomo obravnavali v tem diplomskem delu. Modeli izračunavanja emisij so metode za izračunavanje emisij, ki upoštevajo emisijske koeficiente, povprečno hitrost, pospeške, okoljsko temperaturo, obremenitev motorja, porabo goriva, gostoto prometa na določenem tipu ceste (urbane, ruralne in avtoceste)… Odvisno je seveda od tega, kaj želimo izračunati, koliko in kakšne podatke imamo in za kakšne namene bomo uporabili rezultat. Različni avtorji delijo posamezne vrste modelov različno; nekateri se poslužujejo razvrstitve po uporabi vhodnih podatkov, drugi jih delijo glede na kompleksnost modelov, lahko pa bi jih delili tudi glede na velikost obravnavanega okolja (ulica, mesto, država itd.). Skozi primer bomo prikazali uporabo izbranega modela ter preverili, kako hitrost in pospešek vplivata na stopnjo emisij posameznih onesnaževal. Določili bomo prednosti, slabosti in priložnosti uporabe izbranega modela glede na primer ter poiskali rešitev za izpostavljen problem.
Keywords: modeli izračunavanja emisij, emisije, hitrost, pospešek, cestni promet
Published: 17.10.2013; Views: 850; Downloads: 96
.pdf Full text (1,20 MB)

56.
RAZVOJ METODOLOGIJE IN POSTOPKOV PROIZVODNJE TRDNIH GORIV IZ ODPADKOV
Janez Ekart, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam za pravilno ravnanje z odpadki, katerih cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem ostanka na odlagališčih. Ostanek odpadkov po razvrščanju, ki ga ni mogoče snovno izrabiti, istočasno pa ga ni dovoljeno odlagati na odlagališča zaradi prevelike energijske vrednosti in vsebnosti skupnega biorazgradljivega ogljika, je po hierarhiji ravnanja z odpadki edina možna rešitev. V doktorski nalogi je bilo v obsegu raziskav izvedenih vrsto laboratorijskih analiz vzorcev frakcij nenevarnih odpadkov in analiz za pripravo referenčnih vzorcev trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov. Naloga obsega razvoj uporabe mešalnega modela, s katerim lahko poljubno spreminjamo kakovost trdnega goriva v svojstvu njegovih kemijskih in fizikalnih lastnosti, pri čemer uporabimo iteracijo različnih vzorcev vhodnih odpadnih materialov z določenimi deleži in različnimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi. Razviti mešalni model omogoča hitre izračune porabe posameznih odpadnih materialov in napoved razvrstitve trdnega goriva na osnovi deležev posameznih odpadnih materialov v kakovostne razrede. Je osnova za določitev približne kakovosti trdnega goriva in posledično razreda trdnega goriva. Hkrati omogoča, da proizvajalec trdnega goriva ugotovi, ali proizvedeno trdno gorivo ustreza zahtevam uporabnika, kar bo v bodoče za proizvajalce trdnih goriv iz odpadkov izjemnega pomena. Z njegovo uporabo so dane možnosti za optimiranje kakovosti trdnih goriv iz razpoložljive mase odpadkov pri proizvajalcu. Priprava vzorcev trdnega goriva in izvedba meritev elementarnih sestavin nekovinskega in kovinskega dela v trdnem gorivu v laboratoriju pred njegovim sežigom ter podatki njihovih emisijskih vrednosti pri zgorevanju v pilotni kurilni napravi so z vidika raziskovanja pomembna ugotovitev, kako pomemben je proces sežiga trdnega goriva pri zadostni zgorevalni temperaturi, zadrževalnem času in prisotnosti kisika ter kakšna je sledljivost kovinskih elementov pri sežigu v plinastem in trdnem agregatnem stanju. Sicer so z vidika obratovalnih parametrov kurilnih naprav najpomembnejši anorganski parametri dušik, klor, fluor in žveplo, medtem ko je z okoljskega vidika zelo pomembna vsebnost težkih kovin v dimnih plinih, še posebno v primeru, ko je trdno gorivo pridobljeno iz odpadkov, namenjeno uporabi v konvencionalnih kurilnih napravah, ki nimajo visoko zmogljivega sistema čiščenja plinov, kot to imajo denimo sežigalnice. Emisijske vrednosti pri sežigu vzorcev trdnega goriva so pokazale sorazmerno veliko prekoračitev skupnega prahu v primerjavi s parametri, ki veljajo za srednje in velike kurilne naprave ter sežigalnice. V primeru sežiga ali sosežiga trdnega goriva je zato nujno potrebna vgradnja sistema za odstranjevanje trdnih delcev. Glavni delež nastalih hlapnih organskih snovi so tvorili vodik, metan in ogljikov monoksid skupaj s primarno nastalim ogljikovim dioksidom, manjši delež pa ogljikovodiki (cca 10%). Z okoljskega in tehnološkega vidika je izjemno pomemben klor, ki na eni strani povzroča tvorbo kislih komponent v emisijah, tehnološko pa je neugoden zaradi korozije v kurilnih napravah, zato je primerna uporaba trdnega goriva z nizko vsebnostjo klora, v nasprotnem primeru pa je nujna dogradnja sistema za čiščenje kislih dimnih plinov. Izmerjene koncentracije polikloriranih dibenzodioksinov in dibenzofuranov dajejo jasno zahtevo za skrbno vodenje procesa zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov, in sicer tako da trdno gorivo popolnoma zgori, ter kažejo, da je potrebno proces zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov voditi izjemno skrbno, tako da popolnoma zgorijo in da preprečimo njihov nastanek. Pepel od sežiga referenčnih vzorcev trdnega goriva je mogoče brez težav odložiti na odlagališče nenevarnih odpadkov, saj je bila večina analiziranih vrednosti daleč pod mejnimi vrednostmi, ki veljajo za ta odlagališča. Vrednosti izlužkov so dosegle 50% dovoljenih vrednosti. Toplotna moč trdnih goriv iz neneva
Keywords: vzorčenje odpadkov, odpadki, trdno gorivo, kalorična vrednost, mešalni model, sežig, sosežig, emisije, razredi trdnega goriva, standard
Published: 08.10.2013; Views: 1466; Downloads: 211
.pdf Full text (4,69 MB)

57.
Zmanjšanje porabe goriva in emisij v voznem parku podjetja Setrans d.o.o.
Samo Kolar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Temeljni cilj vsakega transportnega podjetja je ohranjanje konkurenčnosti na trgu. To zahteva dobro obvladovanje stroškov ter trajnostni razvoj podjetja. Pri tem je najbolj izpostavljena problematika porabe goriva, saj se zaradi naraščajočih cen goriva stroški nenehno večajo. Za zmanjšanje stroškov je potrebno iskati rešitve v zmanjšanju porabe goriva in s tem povezanih emisij, ki negativno vplivajo na okolje in nas. V delu bomo prikazali, kako zmanjšanje porabe goriva odločilno vpliva na zmanjšanje stroškov in emisij. Voznik je z načinom vožnje ključen dejavnik, ki neposredno vpliva na porabo goriva, zato bomo predstavili rešitev s telemetrijo in program varčne vožnje. Hkrati bomo predstavili alternativno gorivo biodizel, ter možnosti za uvajanje biodizla v podjetju. Izbrano podjetje se pretežno ukvarja z mednarodnimi izrednimi prevozi, pri katerih prihaja do velikih porab goriva. Z uvedbo varčne vožnje in tehnologije za nadzor porabe goriva se stroški občutno zmanjšajo. Uvedba biodizla pomeni bistveno zmanjšanje emisij, vendar je iz stroškovnega vidika trenutno neracionalna rešitev.
Keywords: poraba goriva, emisije, stroški, varčna vožnja, telemetrija, biodizel
Published: 21.10.2013; Views: 1067; Downloads: 254
.pdf Full text (1,83 MB)

58.
DOLOČANJE VSEBNOSTI TEŽKIH KOVIN V EMISIJAH Z MASNO SPEKTROMETRIJO Z INDUKTIVNO SKOPLJENO PLAZMO
Klara Sitar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi omejenih izpustov nezaželenih snovi v zrak se morajo v skladu z zakonodajo izvajati meritve, ki služijo kot poročilo Agenciji Republike Slovenije za okolje. Preko nepremičnih virov onesnaževanja se v kemijski industriji v zrak izpuščajo prav tako nekatere kovine, katerih koncentracija je omejena, zato jo je potrebno kontrolirati. Merili smo koncentracijo izbranih kovin na območju tovarne Talum d.d. Z mikrovalovnim razklopom smo pričeli optimizacijo analiznega postopka, nato je sledila ICP-MS analiza. Iz izmerjenih meritev smo določili nekatere parametre validacije. Dodatno smo preverili še rezultate meritev, ki so bili izmerjeni tako v podjetju Talum Inštitut, d.o.o. kot na Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru, in jih medsebojno primerjali. Rezultati kažejo, da je vpeljana metoda natančna in točna za večino izbranih kovin, kar torej ustreza standardom validacije. Primerjalna analiza je pokazala podobnost meritev pa tudi nekatera odstopanja.
Keywords: emisije, kovine, induktivno sklopljena plazma ICP-MS
Published: 23.09.2013; Views: 1266; Downloads: 169
.pdf Full text (3,64 MB)

59.
Onesnaževanje zraka in njegovi vplivi - študija primera Lafarge cement Trbovlje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Andreja Jošar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem zbrala, pregledala in analizirala osnovna spoznanja o onesnaževanju okolja zaradi prekomernih izpustov in posledičnega onesnaževanja zraka. Posebno pozornost sem namenila kršitvam zakonskih predpisov zoper okolje. Za študijo primera sem izbrala podjetje Lafarge cement d.o.o.. Analizirala sem Uredbo o sosežiganju odpadkov (2010) in v njej zapisane določbe o mejah zakonsko dovoljenih izpustov za cementarne. Analizirane določbe o omejitvah izpustov sem povezala z rezultati opravljene analize izpustov v cementarni. Analizo izpustov iz cementarne sem primerjala s podatki pridobljenimi iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (2010) in s Specialno uredbo cementarne Lafarge Trbovlje (Okoljevarstveno dovoljenje, 2009: 6) za obdobje od leta 2002 do 2011. Ugotovila sem, da je cementarna delovala po Specialni uredbi (Okoljevarstveno dovoljenje, 2009: 6), ki je dovolila prekomerne izpuste in s tem nemoteno delovanje cementarne v škodo ljudem in okolju. Največji problem predstavljajo izpusti dušikovega oksida (NOX) in pa celotnih organski snovi (TOC), ki vsebujejo rakotvorno spojino benzen. V letu 2003 je prišlo do močnega povišanja izpustov emisij v zrak. Cementarna je proizvedla 29,3 t prahu, 1830,2 t žveplovega dioksida in 1161,2 t dušikovega oksida. Drugo največje izstopanje pa se pojavi v letu 2010 v mesecu oktobru, ko je prišlo do spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (2010). Cementarna je za javnost prikazala rezultate, ki delujejo v skladu s Specialno uredbo in po teh rezultatih so delovali v zakonskih okvirih. Ni pa predstavila pravih rezultatov, ki so prikazali prekomerne izpuste v zrak v neprevetreni Trboveljski dolini. Da bi cementarna razrešila problem prekomernih izpustov, bi morala poskrbeti za njen zagon v skladu z zakonskimi predpisi, ki veljajo za vse cementarne v Sloveniji.
Keywords: okolje, zrak, onesnaževanje, škodljive emisije, izpusti, študije primerov, diplomske naloge
Published: 19.11.2013; Views: 2578; Downloads: 345
.pdf Full text (1,01 MB)

60.
Vpliv različnih gostot in topologij mrež na izračunane karakteristike procesov zgorevanja pri GDI motorju
Uroš Pešaković, 2013, master's thesis

Abstract: Avtomobilska industrija se dandanes sooča z vedno večjimi izzivi, razvojni cikel bencinskega motorja pa mora biti zaključen v izredno kratkem časovnem obdobju. Ugoditi okoljskim predpisom je le eden izmed poglavitnih izzivov, s katerimi so soočeni inženirji. Vsem zahtevam trga je v izjemno kratkem času možno ugoditi le izključno z pomočjo uporabe numeričnimi simulacij (RDT). V ta namen se uporabljajo programska orodja, ki omogočajo izdelavo računskih mrež zgorevalne komore, pri čemer je uporabniku ponujena možnost odločitve med dvema različnima topologijama. Izvedena je bila primerjava rezultatov pridobljenih z računsko mrežo izdelano s pomočjo avtomatiziranega postopka znotraj programa Fire FAME Engine Plus ter strukturirano računsko mrežo izdelano s programom Fire ESE Engine. Glede na pridobljene rezultate različnih topologij in gostot mrež ter debeline in števila dodeljenih plasti za popis razmer tik ob steni, so bila podana priporočila za nadaljnjo delo pri izdelavi tovrstnih računskih mrež.
Keywords: čunalniška dinamika tekočin, bencinski motor GDI, emisije CO2, evropski emisijski standard, sistem za dobavo goriva, zidna funkcija, turbulentni model, večfazni tok, zgorevanje, diskretizacija domene, strukturirana računska mreža
Published: 12.12.2013; Views: 884; Downloads: 102
.pdf Full text (5,23 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica