| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 114
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zmanjševanje obremenjevanja ozračja z uvedbo električnih avtomobilov
Katarina Koren, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili problem uvajanja električnih avtomobilov in težave, ki pri tem nastajajo. Poudarili bomo predvsem okolijske in organizacijske vidike uvajanja električnih avtomobilov. Število avtomobilov se je povečalo predvsem v drugi polovici 20. stoletja. Posledično je postala množična uporaba avtomobilov, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem, problematična. Avtomobili pomembno prispevajo k obremenjevanju okolja.
Keywords: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, avtomobilske emisije, varovanje okolja
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 76; Downloads: 11
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Primerjalna analiza načinov transporta blaga v mestu
Aljaž Dimič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili različne načine prevoza tovora znotraj mest. Raziskali smo vpliv posameznega načina na okolje, njegove zmogljivosti in novosti, ki strmijo k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Osredotočili smo se na to, kolikšna je zmogljivost posameznega prevoznega sredstva in kako vpliva na okolje. Raziskali smo prevoz tovora z lahkim tovornim vozilom na električni pogon in z lahkim tovornim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo izpuste, ki jih v ozračje oddamo v postopku izdelave tako električnega kot tudi vozila na fosilno gorivo in emisije v času uporabe. Pri določevanju zmogljivosti smo si izbrali merilo ene euro palete. Zanimalo nas je koliko tovora lahko prepelje električno vozilo v primerjavi z vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem.
Keywords: tovor, elektrika, vozilo, emisije, mesto
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 141; Downloads: 16
.pdf Full text (718,15 KB)

3.
Analiza električnih vozil skozi prikaz eksternih stroškov na primeru integracije električnega vozila v podjetje : magistrsko delo
Vinko Rebula, 2022, master's thesis

Abstract: Zaradi naraščajočega prometa se prometni sektor danes sooča z velikimi problemi glede izpustov škodljivih emisij. Zaradi cilja, ki si ga je zadala Evropska unija, je bil leta 2019 predstavljen evropski zeleni dogovor, s katerim želi Evropa do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato se vlade evropskih držav zavzemajo za izpolnitev tega cilja. Velik del emisij prispeva prav cestni promet. V prvem delu naloge smo predstavili emisije v Evropi, nato smo preučili zgodovino in razvoj električnih avtomobilov ter različne vrste električnih in hibridnih vozil ter njihove prednosti in slabosti. Ker večina držav Evropske unije z raznimi subvencijami spodbuja nakup okolju prijaznih vozil smo preučili, kakšne so spodbude po posameznih državah. V osrednjem delu naloge smo preučili eksterne stroške v cestnem prometu in kakšen je vpliv električnih vozil na te stroške. Prav tako smo analizirali tudi stroške, ki so zelo pomembni pri odločitvah glede nakupa električnih vozil. S pomočjo podatkov pridobljenih v podjetju smo izračunali vplive na okolje in stroške uporabe vozil z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo tri električna vozila, katera bi bilo smiselno uvesti v podjetje. Na podlagi analiz in pridobljenih rezultatov ter z izračunom ROI smo podali mnenje glede nabave električnih vozil v podjetju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo analizirali tudi eksterne stroške obstoječih vozil in predstavili rešitve za zmanjšanje teh stroškov. V podjetju se zavedajo problematike škodljivih emisij zato že sedaj veliko vlagajo v zmanjšanje emisij in ozaveščanje javnosti.
Keywords: eksterni stroški, električna vozila, stroški električnih vozil, emisije iz prometa, subvencije, povračilo investicije ROI
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 215; Downloads: 40
.pdf Full text (3,42 MB)

4.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja
Etjan Kiralj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Keywords: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 150; Downloads: 21
.pdf Full text (2,96 MB)

5.
Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo
Tjaša Cvenk, 2022, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Keywords: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 365; Downloads: 32
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
Določanje učinkov pešcem prijaznejših prometnih režimov na emisije in pretočnost motornega prometa z uporabo mikrosimulacijskih orodij
Domen Mlinarič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se podrobneje posvetili uporabnosti programskih orodji za modeliranje prometa v urbanem okolju, natančneje PTV Vissim-u in PTV Vistru. Gre za ene izmed najbolj uporabljenih programskih oprem v prometnem inženirstvu za analiziranje, ocenitev, simuliranje, optimiziranje in napovedovanje prometa. Z uporabo navedene programske opreme oz. orodji, smo preučili in analizirali odvijanje prometa motoriziranih vozil in pešcev na območjih enega krožnega, dveh nesemaforiziranih in enega semaforiziranega križišča na Osojnikovi in Potrčevi ceste na Ptuju. Najprej smo s pomočjo znanih podatkov iz prometne študij v programa vnesli ustrezne podatke glede prometnih obremenitev in prometno – tehničnih značilnosti za posamezna križišča. Nato smo izhodne podatke oz. rezultate, kot so čakalne vrste vozil, zamude vozil, emisije vozil, čase prečkanja prehodov za pešce analizirali in na podlagi le teh pripravili idejne rešitve – rekonstrukcije primarnih ureditev križišč s ciljem izboljšati dobljene rezultate iz analiz obstoječih stanj.
Keywords: modeliranje prometa, analiza in rekontrukcija križišč, pešci v križiščih, PTV Vissim, PTV Vistro, zamude in čakalne vrste vozil, emisije vozil, analiza prečkanja prehodov za pešce
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 462; Downloads: 71
.pdf Full text (2,78 MB)

7.
Pregled in ocena potenciala energetske integracije med različnimi industrijskimi podsektorji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anej Pevec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo procesnih tokov železarske in jeklarske industrije, rafinerij, proizvodnje amonijaka in proizvodnje cementa ter apna, v Združenih državah Amerike. Ti predstavljajo podsektorje, ki imajo znatno porabo in višek primarnih virov energije. Cilj diplomskega dela je bil, da določimo kje prihaja do največjih energijskih izgub ter raziskava vpliva uvedbe toplotne integracije znotraj posameznega sektorja in tudi integracije med sektorjiali kombinaciji dveh. Najprej smo izvedli analizo zgodovinskih porab energij v posameznih sektorjih. S preučevanjem primarnih virov energije ter njihovih tokov doprinesemo k razumevanju sistema rabe energije ter nastajanja izgub po posameznih sektorjih. Potencial uvedbe toplotne integracije smo določili na podlagi najbolj pogosteje uporabljene tehnologijo znotraj posameznega podsektorja in njihovih procesnih tokov. Potencial toplotne integracije smo ocenili z uporabo tehnologije uščipa, ki smo ga izvedli ter rezultate grafično predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel in postavljenih izračunov za uščipno tehnologijo. Ugotovili smo, da z uvedbo toplotne integracije, v posameznih podsektorjih oziroma v povezavi dveh, pridemo do velikih prihrankov energije. Nadalje smo s pomočjo sestave energijskega miksa ocenili izpuste CO2eq v že omenjenih podsektorjih.
Keywords: industrijski sektorji, toplotna integracija, uščipna tehnologija, energijski sistem, CO2 emisije
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 523; Downloads: 36
.pdf Full text (2,16 MB)

8.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti : doktorska disertacija
Klavdija Zirngast, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Keywords: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 705; Downloads: 71
.pdf Full text (3,26 MB)

9.
Potencial platooninga za zmanjšanje porabe goriv in emisij co2
Matija Sitar Močnik, 2021, master's thesis

Abstract: Transportni sektor se danes sooča z vse strožjim zaostrovanjem predpisov s področja izpustov okolju škodljivih emisij, kar je panogo transporta prisilo v prevzemanje novih pristopov. Platooning je perspektivna tehnologija predvsem zaradi potenciala, ki ga takšna rešitev prinaša na področju varnosti v prometu, bolj tekočega odvijanja prometa, porabe goriva in na področju onesnaževanja okolja. Prav zaradi tega smo v našem delu naredili pregled prometne politike na ravni Evropske unije, na kratko predstavili relevantne predpise s področja cestnega prometa in varovanja okolja ter pregledali, kako je avtonomna vožnja opredeljena v zakonodaji. Nadalje smo predstavili delovanje platooninga in primere dobrih praks oziroma prvih testiranj te tehnologije v vsakdanjih razmerah. Na koncu smo naredili še izračune, kako bi uporaba platooninga v vsakdanu vplivala na porabo goriva in izpuste emisij ogljikovega dioksida tako v evropskem kot tudi v slovenskem sektorju cestnega tovornega prometa. Ugotovili smo, da je platooning vsekakor perspektivna tehnologija, saj pripomore k zniževanju porabe goriva, kakor tudi k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa pozitivno vpliva na prometno varnost in pretočnost prometa.
Keywords: promet, platooning, emisije, ogljikov dioksid, poraba goriva
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 668; Downloads: 55
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2 : doktorska disertacija
József Mursics, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2. Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka: • postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in • postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija. Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi. Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Keywords: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Published in DKUM: 29.03.2021; Views: 764; Downloads: 68
.pdf Full text (3,26 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica