| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodah
Lucija Hajdinjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Keywords: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Published: 08.10.2020; Views: 181; Downloads: 44
.pdf Full text (3,05 MB)

2.
PROGRAM PROJEKTOV VZPOSTAVITVE PROIZVODNJE EMBALIRANE VODE V SLOVENIJI
Deja Golčman, 2014, master's thesis

Abstract: Grški modrec Tales je vodo poimenoval »prapočelo«, tisto najstarejše vsega, kar biva in kar živi. Tako kot so to vedeli v pradavnih časih, se tega zavedamo tudi sedaj - voda je ključni sestavni del okolja, brez katerega ne bi bilo življenja na našem planetu. Najpomembnejši vlogi vode sta življenjski prostor najrazličnejših vrst rastlinskega in živalskega sveta ter sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno funkcioniranje. Slovenija je po površini majhna dežela, a v svoji lepoti skriva veliko naravnega vodnega bogastva. Po skupni količini rečne vode na prebivalca Slovenija skoraj štirikrat presega evropsko povprečje in se uvršča med najbogatejše evropske države. Voda v okolju je ena temeljnih surovin, ki omogoča potek najpomembnejših energetsko-tehnoloških procesov. Velike količine vode se uporabljajo v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Na splošno lahko trdimo, da razvitejša kot je družba, večja je poraba vode. Zato ni naključje, da so danes civilizacijsko najrazvitejša območja planeta Zemlje ravno v predelih z največ vode. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo celoten vodokrog Slovenije. Predstavili smo zalogo in porabo vode, kakovost na izvirih in slednjo primerjali s kakovostjo emablirane vode v Sloveniji ter posvetili nekaj besed avtomatičnim merilnim postajam kakovosti in gladine vode. Izčrpno smo predstavili izvore vode ter prav tako zajeli zakonske podlage pitne vode v Sloveniji in Evropski uniji, zakonsko predpisano možnost pridobivanja in proizvodnje vode ter na splošno napisali nekaj tudi o varstvu okolja in gospodarjenju voda v Sloveniji. V Sloveniji imamo obnovljivo naravno bogastvo, ki ga ne izkoriščamo v celoti. V praktičnem delu smo se osredotočili na tisti del porabe vode, ki zajema človeka in direktni vnos pitne vode v telo, torej pitje ter s tem predhodno povezano pridobivanje in embaliranje vode iz kakovostnega izvira vode v Sloveniji. Zajeli smo iskanje izvira vode, ocenitev primernosti le-tega in izbrali najprimernejšega. Primernost smo ocenjevali na podlagi tal, vodonosnika, njegove kakovosti, dostopnosti in morebitne dobre logistične povezave do izvira ter možnosti zazidljive parcele ob njem. Predstavili smo načrt postavitve polnilnice ob neposredni bližini izvira, proizvodnjo in končno embaliranje vode ter plasiranje le-te na trg do ključnih uporabnikov oz. potrošnikov. Predstavili smo potencialne strateške partnerje in razdelali ekonomiko programa projektov. Pripravili smo program projektov vzpostavitve proizvodnje embalirane vode v Sloveniji.
Keywords: vodni izvir, vodonosnik, program projektov, proizvodnja embalirane vode, embalirana voda
Published: 26.05.2014; Views: 1281; Downloads: 305
.pdf Full text (4,29 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica