| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Idoska, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Keywords: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1220; Downloads: 204
.pdf Full text (2,10 MB)

2.
Vloga slovenske ženske med prvo svetovno vojno
Nuša Zadravec, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Keywords: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Published in DKUM: 12.02.2019; Views: 2531; Downloads: 471
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini
Magdalena Dugan, 2018, master's thesis

Abstract: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Keywords: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1483; Downloads: 246
.pdf Full text (979,77 KB)

4.
EMANCIPACIJA OTROKA
Maja Šedivy, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Emancipacija otroka je zapleten in večplasten pojem, ki je na različnih področjih predvsem s pravnega vidika različno obravnavan. V tem kontekstu je poglavitnega pomena spoznanje, da so se koncepti dojemanja otroka in otroštva skozi zgodovino močno spreminjali. Pojmovanja otroštva kot posebne ter posebej občutljive faze v razvoju človeka v Stari Grčiji, Rimu ter v Srednjem veku niso poznali. Pridobivanje določene stopnje svojepravnosti je bila odvisna zlasti od služenja vojaškega roka, starosti, poroke (ali zakonskega stanu?) in očetove oblasti, pri čemer pa so bili favorizirani dečki. Ideje, da si otrok zasluži posebno varstvo, so se pojavile v obdobju industrializacije in takrat so nastale prve kodifikacije o otrokovih pravicah. Vendar pa je vse do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 veljalo stališče, da gre za varstvo otrok, ne pa tudi za njihove pravice. Od tedaj se smatra, da je otrok subjekt pravic in v tem kontekstu se razlagajo tudi vse njegove pravice in pojmi, kot je pojem največje otrokove koristi. Opozoriti je treba tudi na neenak položaj otrok po svetu in pojave, ki predstavljajo neposredno kršitev otrokovih pravic. Še zmeraj je zelo razširjeno otroško delo, kompleksnost problema pa se kaže zlasti v dejstvu, da absolutna prepoved otroškega dela ne pomeni nujno tudi boljšega položaja za otroke. V prvi vrsti je pomembna ureditev razmerij med starši in otrokom. Pri tem je splošno sprejeto stališče, da je primarna vloga staršev skrb za otrokovo korist. To skrb pa morajo prilagajati otrokovi zrelosti in starosti. V primeru nadstarševstva je skrb pogosto pretirana in lahko posega v otrokove pravice, zlasti v njegovo zasebnost. Popolna poslovna sposobnost se pridobi praviloma z 18., delna pa s 15. letom starosti. Do takrat starši oziroma skrbniki sprejemajo odločitve glede otroka glede na to, koliko je star ali zrel. Vendar pa je treba zagotoviti, da ima otrok, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, pravico do svobodnega izražanja le-tega v vseh zadevah v zvezi z njim. Na tak način se recimo tretira sodelovanje otroka v sodnih postopkih. Tudi pri privolitvi v medicinski poseg se otrokova volja upošteva v največjem možnem obsegu, vselej pa se pazi na otrokovo neposredno korist. S tega vidika je zlasti sporno obrezovanje iz razlogov, ki niso medicinski. Nujna medicinska pomoč pa se otroku mora zagotoviti, tudi če jo starši iz verskih razlogov odklanjajo. V kolikor torej starši otrokove koristi ne varujejo na najboljši možni način, posreduje država. Še en primer, ko je poseg države v starševske pravice utemeljen in upravičen, je obvezno izobraževanje, saj predstavlja neposredno otrokovo korist. Še večji poseg v avtonomijo volje otroka je zaznati pri privolitveni sposobnosti otroka v spolne dejavnosti. V zvezi z varovanjem otrokove koristi je bila v zakonodaji določena starostna meja, pri kateri lahko otrok svobodno privoli v spolno dejanje. V Evropi je to povprečno pri 15. letih. Manj dosledna in zaščitniška je zakonodaja na področju zagotavljanja spolne identitete transspolnim otrokom. V večini držav sta namreč za pravno priznanje spola še vedno potrebna določena diagnoza ali celo poseg. Na koncu ugotavljamo, da imajo starši pravico vzgajati svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Otrok lahko z dopolnitvijo določene starosti (15 let v naši državi) sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo, vendar pa je v zvezi s tem posebej sporen krst dojenčkov, ki predstavlja doživljenjsko včlenitev v vero oz. cerkev in potemtakem zaznamuje otroka za vse življenje.
Keywords: emancipacija otroka, otrokove pravice, otrokova korist, roditeljska pravica, nadstarševstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost, privolitvena sposobnost, otroško delo, obvezno šolanje, obrezovanje, transspolni otroci, verska vzgoja
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1895; Downloads: 147
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
JEZIKOVNE RAZLIKE MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V PISNEM JEZIKU V PRIMERU INTERVJUJEV
Bruno Jereb, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogo smo se ukvarjali z razmerjem med tvorci besedil in jezikom v teh besedilih. Govorili smo o jezikovnih razlikah pri ženskah in moških, ki so na splošno nesporne in z raznimi raziskavami dokazane. Najprej so predstavljene vse dosedanje teorije. Najnovejše raziskave so osnovane predvsem na govorjenem jeziku, ki se pojavlja v vsakdanjih situacijah, pogovornih oddajah in podobno. Namen te naloge je bil, izvesti raziskave, ki bi potrdile ali ovrgle domnevo, da se tudi v pisnih tekstih pojavljajo iste jezikovne razlike med ženskami in moškimi. Raziskava je potekala na primeru devetindvajsetih intervjujev športnic in športnikov s skupnim obsegom 18.197 besed. Intervjuji so bili izbrani zato, ker se najbolj približajo govorjenemu jeziku. Raziskava je slonela na dveh kvantitativnih raziskovalnih tehnikah., to sta analiza teksta in anketa.
Keywords: spol, jezik, intervju, teksti, razlike, pisni jezik, ženska, moški, emancipacija
Published in DKUM: 10.07.2013; Views: 1412; Downloads: 77
.pdf Full text (776,06 KB)

6.
MAGIČNI REALIZEM IN PROBLEM ŽENSKE EMANCIPACIJE V ROMANIH ISABEL ALLENDE IN LAURE ESQUIVEL
Barbara Grgin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo prvin magičnega realizma v delih Isabel Allende in Laure Esquvel, ki prihajata iz Latinske Amerike. Obe pisateljici sta predstavnici magičnega realizma, s katerim bralci najpogosteje povezujejo Gabriela Gárcio Márqueza, starosto latinskoameriška literarnega opusa. Pisateljici v romanih obravnavata različne tematike, od revolucije do travestije. Pri tem lahko zasledimo elemente ženske emancipacije, saj se ženski liki v romanih Hiša duhov, Eva Luna, Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki ter Kot voda za čokolado, obnašajo precej nekonvencionalno, velikokrat v nasprotju s pričakovanji patriarhalno usmerjene družbe. Ženske se skozi pripoved udejstvujejo na različne načine; lahko so aktivne, neaktivne ali pa se od dogajanja distancirajo. Moški liki pa so lahko v odnosu do žensk, družbe in dogajanja nasploh, pasivni, aktivni ali neaktivni. Avtorici v svojih romanih izpostavita motive kulinarike, erotike, materinstva in pisateljevanja, skozi katere spoznavamo ženske like in njihovo aktivnost nasploh. Žensko udejstvovanje v družbi je v romanih velikokrat pospremljeno s sredstvi magičnega realizma, kot so: ciklični čas, navezovanje na predkolumbovske kulture, nadnaravni pojavi, avtorski molk in pojav metafikcije. Ker obe pisateljici prihajata iz dežel, kjer so revolucije zaznamovale tok zgodovine, je dogajalni čas v večini romanov postavljen v obdobje revolucionarnih premikov, v fabulah pa se zraven patriarhata pojavi še matriarhat. Veliko ženskih likov se trudi upreti tradicionalnim družbenim vzorcem, pri čemer v večini primerov ne naletijo na odobravanje moških, pa najsi gre za očete, brate ali partnerje. Zanimivo je, da se v poskusih odmikov od tradicije velikokrat pojavijo sredstva magičnega realizma, ki ženske emancipacijske težnje le še poudarijo.
Keywords: Isabel Allende, Laura Esquvel, Hiša duhov, Eva Luna, Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki, Kot voda za čokolado, magični realizem, ženska emancipacija
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 2939; Downloads: 207
.pdf Full text (699,59 KB)

Search done in 2.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica