1. Novosti vročanja po ZPP-ETadej Pauman, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi sem primerjal institut vročanja pred uveljavitvijo novele ZPP-E in po tem. Med pisanjem diplomskega dela sem ugotovil, da je zakonodajalec področje vročanja posodobil in uskladil s pravno ureditvijo in sodno prakso. Postopek je s tem postal hitrejši, zanesljivejši in bolj ekonomičen. Pri spremembah se je zakonodajalec zgledoval po tuji pravni ureditvi in sodni praksi višjih sodišč ter postopek prilagodil nedavnim odločitvam ustavnega sodišča. Na področju elektronskega vročanja se je zgledoval predvsem po drugih postopkih s področja kazenskega, upravnega in zemljiškoknjižnega prava, ki vročanje po elektronski poti že urejujejo. Pisanja se vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču, na predlog stranke po detektivu ali izvršitelju in v poštni predal. Sodišče vroči pisanje po elektronski poti, če oseba sporoči, da želi vročanje po tej poti, ali če stranka uporabi elektronsko pot za vložitev svoje vloge. Sodišče pa lahko samo, brez želje naslovnika, določi vročitev po elektronski poti, če izpolni v zakonu določene pogoje. Sodišče ima možnost, da lahko ustno povabi na naslednji narok in posebno vročanje vabil ni potrebno. Prav tako lahko sodišče odredi neposredno vročanje med odvetniki kot obvezno. Poenotena so pravila vročanja za pravne osebe, tudi za odvetnike, notarje in samoupravne lokalne skupnosti. Vročanje odvetnikom se tako izenači z vročanjem pravnim osebam in drugim profesionalnim subjektom. Zakon ni razlikoval med osebno in navadno vročitvijo po varni elektronski poti. Za vsa pisanja, ki so se vročala po varni elektronsko poti, so veljala enaka pravila. S spremembo je zakonodajalec uredil tudi možnost navadnega vročanja po varni elektronski poti. Fizični osebi z neznanim naslovom se vroča tako, da vročevalec pisanja avtomatsko prepošlje na nov naslov, če ga izve. Če to ni mogoče, sodišče poišče naslov v registru ali pozove nasprotno stranko, da sporoči nov naslov, hkrati pa sproži postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ali poizvedbo pri osebah, ki bi lahko vedele za nov naslov. Keywords: novela ZZP-E, elektronsko vročanje, poštni predal, vročanje odvetniku, osebno in navadno vročanje, vročanje odsotni osebi Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 2756; Downloads: 454
Full text (860,84 KB) |
2. VROČANJE PO ZUP: AKTUALNA UREDITEV IN ANALIZA ZAVRNJENEGA PREDLOGA ZUP-I (2015)Sarah Gumilar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni.
Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto.
ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo. Keywords: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 3886; Downloads: 323
Full text (1,24 MB) |
3. ZASNOVA PROTOKOLA ZA POŠTENO ELEKTRONSKO VROČANJE Z ZANESLJIVIM POTRDILOM O POSLANI ELEKTRONSKI POŠILJKIBoštjan Kežmah, 2016, doctoral dissertation Abstract: Pošteno celovito elektronsko vročanje je osnova za varno elektronsko poslovanje, kadar pošiljatelj in naslovnik potrebujeta zanesljive dokaze o poteku vročitve. V znanstveni literaturi je bilo izdelanih več predlogov protokolov elektronskega vročanja, vendar ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih s predpisi za elektronsko vročanje v uradnih postopkih in praviloma niso dovolj podrobno definirani, da bi omogočali neposredno implementacijo. Sistematično smo s tehnično-funkcionalnega vidika raziskali predpise za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji in identificirali ter z abstrakcijo konsolidirali zahteve za protokol elektronskega vročanja, skladne s predpisi. S konkretizacijo smo zasnovali protokol elektronskega vročanja, ki nadgrajuje obstoječe protokole in spoznanja tako, da deluje z obstoječo infrastrukturo za prenos elektronske pošte in pri tem zagotavlja značilnosti, ki jih določajo predpisi za elektronsko vročanje. Predlagani protokol smo validirali in empirično potrdili, da je izvedljiv v obliki, kot je bil zasnovan. Odkrili smo zakonitost, ki omejuje protokole z zahtevo po potrdilu o poslanem sporočilu na protokole, ki temeljijo na zaupanja vredni tretji stranki in zasnovali definicijo poštenega odklopljenega protokola za elektronsko vročanje. Po podrobni analizi smo ugotovili, da obstoječi protokoli za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo poštenega odklopljenega elektronskega vročanja, ker dostava potrdila o poslanem sporočilu ni zanesljiva in predlagali enostavno rešitev, ki pomanjkljivost odpravlja. Keywords: elektronsko vročanje, pošteno vročanje, priporočena elektronska pošta, protokol Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1898; Downloads: 244
Full text (2,39 MB) |
4. Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopkaAna Jevšnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov. Keywords: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis Published in DKUM: 28.02.2012; Views: 4530; Downloads: 568
Full text (1,50 MB) |