| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Sinteza maghemita iz železovega oksalata
Maja Vučko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati sintezo nanopalčk železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, in njegovo pretvorbo v maghemit, γ – Fe2O3, preko kontroliranega termičnega razkroja. Pri reakciji smo uporabili anionski surfaktant AOT, ki je pomemben za kontroliranje oblike in velikosti produktov. Pripravili smo dve identični raztopini. AOT je bil najprej raztopljen v mešanih raztopinah, sestavljenih iz etilenglikola, C2H4(OH)2, in destilirane vode, H2O. Raztopini smo mešali 30 minut. Pripravljenima identičnima raztopinama smo dodali amonij železov (II) sulfat heksahidrat, (NH4)2Fe(SO4)2 • 6 H2O, in natrijev oksalat, Na2C2O4 ter mešali 20 minut. Ti dve raztopini sta bili počasi premešani skupaj z nadaljnjim mešanjem pri sobni temperaturi. Po koncu reakcije smo usedlino železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, zbirali s centrifugiranjem, sprali z destilirano vodo in etanolom ter končno sušili. Iz dobljenega železovega oksalata dihidrata, smo pripravili maghemit s segrevanjem na temperaturo 400 °C, s hitrostjo 2 K / min v dušikovi atmosferi. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Dobili smo želene produkte, vendar so bile ponekod prisotne primesi. Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Keywords: Nanopalčke, železov oksalat dihidrat, surfaktant AOT, centrifuga, rentgenska praškovna analiza (XRD), termogravimetrija, maghemit, transmisijska elektronska mikroskopija.
Published: 22.04.2009; Views: 3028; Downloads: 218
.pdf Full text (3,47 MB)

3.
Hidrotermalna sinteza barijevega heksaferita v prisotnosti oleinske kisline
Sandra Colarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil optimiziranje reakcijskih parametrov (volumen oleinske kisline, čas sinteze) pri hidrotermalni sintezi BaFe12O19 z namenom doseči čim manjšo velikost nanodelcev. Sintetizirane delce smo karakterizirali s termogravimetrično analizo (TGA) in ocenili velikost delcev s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Velikost delcev smo izračunali s pomočjo Sherrer-jeve enačbe. Rezultati so pokazali, da dodatek oleinske kisline med hidrotermalno sintezo ter krajšanje časa sinteze tr, v splošnem zavirata rast velikih delcev BaFe12O19.
Keywords: barijev heksaferit, hidrotermalna sinteza, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), transmisijska elektronska mikroskopija (TEM), termogravimetrična analiza (TGA).
Published: 11.05.2009; Views: 3186; Downloads: 276
.pdf Full text (2,25 MB)

4.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGNETITA - Fe 3 O 4
Janja Damiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati ustrezno magnetno tekočino za uporabo v magnetni hipertermiji na osnovi magnetita (Fe3O4), v obliki palčk, oblečenega s CM — dekstranom v vodi kot nosilni raztopini. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev magnetita in kvalitativno karakterizirali vzorce. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Fizikalne lastnosti vzorcev, ki so bili izpostavljeni kontroliranemu programu segrevanja, smo dobili s pomočjo termogravimetrične analize (TGA). Magnetne meritve so bile izvedene z DSM — 10 magnetometrom. Izvedli smo tudi kalorimetrične meritve za magnetne tekočine. Rezultati so pokazali, da čas sintetiziranja vpliva na obliko in velikost neoblečenih delcev in oblečenih delcev s CM — dekstranom. Daljši je čas sintetiziranja, večje in bolj kristalinične nanodelce dobimo. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže paličasto obliko delcev. Magnetne meritve so pokazale ozko histerezno krivuljo s Hc= 31,6 A/m, Mmax= 92,1 Am2/kg in MR= 2,21 Am2/kg.
Keywords: Magnetit, magnetna tekočina, rentgenska praškovna difrakcija, magnetne meritve, sproščena toplotna energija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza.
Published: 22.12.2009; Views: 3015; Downloads: 380
.pdf Full text (1,81 MB)

5.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA FERITOV PREHODNIH KOVIN
Tadeja Zver, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil razviti sonokemijsko metodo za sinteze feritov prehodnih kovin s skupno formulo MFe2O4 (M = Zn, Mn, Ni, Co, Cu) v vodnih raztopinah. Pri tej metodi kemijske reakcije potekajo preko mehanizma akustične kavitacije, ki zajema nastanek, rast in implozivno porušitev mehurčkov v obsevani tekočini. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in z meritvami magnetnih lastnosti.
Keywords:  feriti prehodnih kovin  sonokemijska metoda  rentgenska praškovna difrakcija (XRD)  transmisijska elektronska mikroskopija (TEM)  magnetne meritve
Published: 20.01.2010; Views: 2452; Downloads: 165
.pdf Full text (3,85 MB)

6.
ŠTUDIJ PREDOBDELAVE IN OPLAŠČANJA REGENERIRANIH CELULOZNIH VLAKEN Z NANO DELCI
Silvo Hribernik, 2010, dissertation

Abstract: Cilj naloge ''Študij predobdelave in oplaščanja regeneriranih celuloznih vlaken z nano delci'' je razvoj postopkov za oplaščanje celuloznih vlaken s funkcionalnimi nano delci, ki bi obstoječemu naboru lastnosti teh materialov dodali nove. Uporabili smo viskozna vlakna, ki smo jih oplaščali z delci silicijevega dioksida (SiO2) in železovega oksida-magnetita (Fe3O4). Raziskava je bila razdeljena v tri dele; predobdelava viskoznih vlaken z namenom aktivacije njihove površine ter povečanja pornega sistema s čimer izboljšamo adhezijo delcev in omogočimo njihovo rast v notranjosti vlaken. V drugem delu smo raziskali sintezo delcev magnetita ter lastnosti nastalih delcev; sintezne postopke smo primerjali z vidika njihove primernosti v kombinaciji s celuloznimi substrati. Tretji del je zajemal oplaščanje vlaken z delci silicijevega dioksida in magnetita po različnih postopkih. Z nabrekanjem v vodnih raztopinah natrijevega hidroksida različnih koncentracij smo odprli strukturo vlaken, s postopki sušenja z zamrzovanjem (liofilizacija) pa smo to povečanje pornega sistema ohranili, v primerjavi s sušenjem na zraku ali pri povišanih temperaturah. Raziskali smo vpliv postopkov predobdelav na nadmolekulsko strukturo vlaken, povečanje njihovega pornega sistema, na elektrokinetične lastnosti (površinski potencial) ter mehanske lastnosti. Povečanje deleža por je odvisno od uporabljene koncentracije natrijevega hidroksida in postopka zamrzovanja; višje koncentracije so v tem pogledu bolj učinkovite, vendar povzročajo znatnejše poslabšanje mehanskih lastnosti vlaken. Za nadaljnje postopke oplaščanja smo uporabili vlakna, nabrekana v 5 ut.% NaOH, ki smo jih počasi zamrzovali in liofilizirali. Podrobna raziskava sinteze delcev magnetita je zajemala variiranje molarnih koncentracij raztopin prekurzorjev ter njihovih razmerij, ter načina dodajanja komponent v reakcijski sistem. Spremljanje poteka reakcij in nastanka magnetita v posameznih fazah dodajanja reagentov oz. v določenih pH področjih ter analiza magnetnih lastnosti nastalih delcev je bila osnova za izbiro postopkov za kasnejše oplaščanje celuloznih vlaken. Koloidne lastnosti pripravljenih disperzij magnetita so bile raziskane s stališča njihove elektroforetične mobilnosti in velikosti delcev. Oplaščanje regeneriranih celuloznih vlaken z nano delci je potekalo po postopku in situ formacije delcev na površini vlaken za oba sistema delcev ter v primeru magnetita tudi z adsorpcijo delcev iz predhodno pripravljene disperzije. Aktivirana površina liofiliziranih vlaken diktira nastanek homogenih in gostejših plasti nano delcev v primerjavi z neenakomerno pokritimi površinami in aglomerati na zraku sušenih vlaken oz. vlaken brez predhodnega nabrekanja. Postopek liofilizacije pa omogoča v primeru delcev silicijevega oksida tudi njihovo rast v notranjosti vlaken. Lastnosti pripravljenih kompozitnih vlaken (viskozna vlakna z nano delci), ki so posledica anorganske faze, so v veliki meri izrazitejše v primeru liofiliziranih vlaken; stopnja zaščite proti vnetju vlaken in posledičnem temperaturnem razpadu, ki jo dajejo delci silicijevega dioksida ter vrednosti nasičene magnetizacije, ki jo prispevajo delci magnetita so višje pri vlaknih, ki smo jih pred nanosom delcev liofilizirali.
Keywords: regenerirana celulozna vlakna, alkalna predobdelava, nabrekanje, sušenje, liofilizacija, struktura, WAXS, SAXS, vrstična elektronska mikroskopija, elektrokinetične lastnosti, mehanske lastnosti, sinteza delcev, lastnosti koloidnih sistemov, oplaščanje vlaken, magnetne lastnosti, termične lastnosti
Published: 27.08.2010; Views: 3363; Downloads: 327
.pdf Full text (9,84 MB)

7.
POSTOPKI SINTEZE NANODELCEV Cu-Ni Z RAZLIČNIMI SESTAVAMI
Petra Jenuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerim načinom sinteze lahko sintetiziramo magnetne nanodelce CuNi z ustrezno sestavo za nadaljnjo uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, ki bi bile primerne za uporabo pri magnetni hipertermiji. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RPD) smo karakterizirali velikost nastalih nanodelcev zlitine in določili faze v vzorcih. Fizikalne lastnosti vzorcev (izgubo mase) smo, pri kontroliranem segrevanju, določili s termogravimetrično analizo (TGA). Magnetne lastnosti nastalih nanodelcev smo izmerili z suscepto-magnetometrom DSM — 10. Na koncu smo preučili še morfologijo delcev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Rezultati so pokazali, da je najprimernejša metoda za sintezo magnetnih nanodelcev CuNi z različnimi sestavami mehanokemijska metoda. Sintetizirani delci so kazali močne magnetne lastnosti. Čas mletja vpliva na velikost nastalih nanodelcev in stopnjo zreagiranosti reaktantov.
Keywords: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza
Published: 26.10.2010; Views: 2724; Downloads: 213
.pdf Full text (1,77 MB)

8.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdS IN CdSe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Valerija Danč, 2010, master's thesis

Abstract: Sonokemija je področje kemije, kjer na potek kemijskih reakcij odločilno vpliva zvočna energija v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev kadmijevih sulfidov (CdS) in kadmijevih selenidov (CdSe) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce kadmijevega sulfida (CdS) in kadmijevega selenida (CdSe) v vodnem mediju. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3 H2O), elementarno žveplo (S) in selen (Se) v prahu. Za topila smo uporabili vodne raztopine natrijevega hidroksida (NaOH), 1.1 M vodno raztopino natrijevega sulfita (Na2SO3) in 0.05 M raztopino etilen diamin tetraetanojske kisline (EDTA). Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca Vibracell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termično analizo (TA) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev kadmijevih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Kadmijev sulfid in selenid spadata med tipične polprevodnike tipa II-VI s širino prepovedanega pasu 2.42 oz. 1.74 eV pri sobni temperaturi. Hiter razvoj nanotehnologije je omogočil tudi velik napredek na področju razvoja fotocelic, saj je znano, da imajo kristali nanodimenzij bistveno drugačne kemijske, optične, elektronske in mehanske lastnosti kot makrokristaliničen material. Za CdS je znano, da se širina prepovedanega pasu v odvisnosti od velikosti delcev lahko spreminja med 2.4 in 4 eV. CdS in CdSe imata odlične lastnosti kot polprevodnika tipa n najpogosteje v kombinaciji s polprevodnikom CdTe tipa p. Učinkovitost fotocelic CdS/CdTe presega 16% in narašča z uporabo nanokristaliničnega CdS. Raziskave polprevodniških sulfidov in selenidov dokazujejo njihovo uporabo v senzorjih, laserjih, optični filtrih in solarnih celicah. Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine ter na drugih področjih.
Keywords: sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija, nanodelci, kadmijev sulfid in kadmijev selenid.
Published: 21.12.2010; Views: 3565; Downloads: 248
.pdf Full text (2,61 MB)

9.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdTe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Anita Danč, 2010, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati nanodelce kadmijevega telurida (CdTe) s sonokemijsko metodo v vodnem mediju, ki jih uporabljajo v fotonapetostnih sistemih, optičnih napravah in pri zgodnjem odkrivanju ter zdravljenju rakastih obolenj. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3H2O), kadmijev klorid (CdCl2) in elementarni telur (Te) v prahu. Kot topilo smo uporabili 5 in 10 M vodno raztopino natrijevega hidroksida (NaOH) in 0,05 M raztopino EDTA. Sintezo smo izvajali z ultrazvočno aparaturo visoke intenzitete (Sonics & Materials VCX600, 20 kHz, 80 W/cm2, 1cm2, titanova direktna imerzijska sonda). Kvalitativno karakterizacijo vzorcev in ocenitev velikosti nanodelcev smo izvedli s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Morfologijo nanodelcev smo proučili s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Zanimale so nas tudi spremembe v fizikalnih in kemijskih lastnostih pripravljenih nanodelcev CdTe ob povišanju temperature, zato smo opravili tudi termične analize (TGA, SDTA). Rezultati so pokazali uspešnost sonokemijske metode pri pripravi nanodelcev kadmijevega telurida. Sinteze smo uspešno izvedli na dva načina z uporabo različnih kemikalij in s spreminjanjem reakcijskih pogojev. Ocena velikosti nanodelcev po Scherrer—jevi metodi je pokazala, da so bili nanodelci velikosti med 8,0 in 12,8 nm, kar je precej manjše od velikosti delcev CdTe, pridobljenih s klasičnimi metodami. Morfologija nanodelcev je s TEM pokazala aglomerirane produkte kubične strukture.
Keywords: kadmijev telurid, nanodelci, sonokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Published: 21.12.2010; Views: 3497; Downloads: 160
.pdf Full text (2,50 MB)

10.
VPLIV TOPLOTNE OBDELAVE NA LASTNOSTI HITRO STRJENIH TRAKOV NA OSNOVI ZLITIN Al- Mn
Tilen Marušič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Materiali igrajo pomembno vlogo v načinu našega življenja. S postopki različnih izdelav in obdelav, lahko izboljšamo njihove uporabne lastnosti. V diplomski nalogi bomo raziskali vpliv toplotne obdelave na lastnosti hitro strjenih trakov na osnovi zlitin aluminij - mangan. V prvem delu je predstavljena liteatura s področja aluminijevih zlitin in kvazikristalov, ter podan pregled standardov za merjenje trdote. Drugi del opisuje eksperimentalno delo, katerega smo izvedli, da smo lahko prišli do rezultatov. Sem spadajo merjenje mikrotrdote, metalografska priprava vzorcev, svetlobna in vrstična elektronska mikroskopija in XRD analiza. Rezultati so nam podali pomemben vpogled v pomen toplote obdelave aluminijevih zlitin dobljenih s hitrim strjevanjem in njihovo možnstjo uporabe. S stroškovno analizo in izračunom lastne cene trakov smo dobili oceno stroškov, kateri nastanejo pri proizvodnji teh trakov.
Keywords: hitro strjevanje, litje na vrteče kolo, kvazikristali, toplotna obdelava, svetlobna mikroskopija, vrstična elektronska mikroskopija, analiza stroškov, kalkulacije
Published: 12.01.2012; Views: 1886; Downloads: 177
.pdf Full text (14,11 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica