| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Razvoj metode tkivne rezine in vpliv farmakoloških agensov ter pulzirajočega elektromagnetnega polja na delovanje gladkomišičnih celic sečnega mehurja miši
Tamara Serdinšek, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM. Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen. Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva. S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino. Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Keywords: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Published: 17.07.2020; Views: 306; Downloads: 44
.pdf Full text (4,45 MB)

2.
Redukcijska barvila: konvencionalni postopek barvanja in ekološke alternative
Mojca Božič, Vanja Kokol, 2006, review article

Abstract: Članek obravnava redukcijska barvila. V uvodu sta podana pomen in uporabnost teh barvil, temu pa sledita opis konvencionalnega barvanja in opis samih barvil. Prikazana je ekotoksikološka problematika barvanja z redukcijskimi barvili in kot posledica tega razvoj novih alternativnih postopkov, kot so: tehnološki (Sistem pro VAT plus, Conmpress C-plus, Caledon SF fl postopek), elektrokemijski (indirektni z uporabo mediatorja, direktni in elektrokatalitično hidrogeniranje) in bio-postopki (zamenjava toksičnih reducentov z biorazgradljivim in encimski postopki). Podano je še pospeševanje samega procesa (barvanja) ob souporabi fizikalnih metod, kot sta ultrazvok in elektromagnetno polje.
Keywords: barvanje tekstilij, redukcijska barvila, elektrokemijsko barvanje, elektrokatalitično hidrogeniranje, encimi, ultrazvok, IR, elektromagnetno polje, vplivi na okolje
Published: 31.08.2017; Views: 499; Downloads: 64
.pdf Full text (505,01 KB)
This document has many files! More...

3.
ELEKTROMAGNETNA KOMPATIBILNOST INVERTERSKIH POGONOV TOPLOTNIH ČRPALK
Amadej Kumer, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Elektromagnetna kompatibilnost inverterskih pogonov toplotnih črpalk je prikazano delovanje toplotnih črpalk za ogrevanje/ohlajanje objektov, glavni sestavni deli toplotnih črpalk, kakšne tipe poznamo, izračun hladilne/grelne moči toplotnih črpalk, ki jih proizvaja priznan slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm. Pri izbiri toplotne črpalke poznamo dva načina vodenja ON/OFF in invertersko izvedbo pri kateri hitrost spreminjamo z inverterjem, kar nam omogoča boljšo regulacijo temperature in daljšo življenjsko dobo edinega gibljivega sestavnega dela toplotne črpalke – kompresorja. Vsaka toplotna črpalka mora opraviti teste elektromagnetne kompatibilnosti. Opravili smo meritve in primerjavo vrednosti, podanih v emisijskih standardih in Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki veljajo za Slovenijo.
Keywords: toplotna črpalka, inverter, elektromagnetno polje, elektromagnetna kompatibilnost, električni pogon
Published: 03.03.2016; Views: 1649; Downloads: 136
.pdf Full text (1,73 MB)

4.
5.
VPLIV KRATKOSTIČNEGA TOKA IN ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NA IZBIRO OPREME V RTP ŽELEZARNA RAVNE
Matej Tovornik, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje postopek izbire srednjenapetostne opreme v 20-kV stikališču razdelilne transformatorske postaje Železarna Ravne. Opisani so postopki od ideje do izvedbe projekta. Poudarek je na izračunu kratkostičnega toka, dimenzioniranju srednjenapetostnih zbiralk in simulaciji elektromagnetnega polja v prostoru. Raziskani so bili termični in dinamični učinki kratkostičnih tokov na izbrane zbiralke. V zaključnem poglavju je predstavljena izvedba rekonstrukcije 20-kV zbiralk v stikališču.
Keywords: kratek stik, elektromagnetno polje, zbiralka
Published: 07.07.2015; Views: 830; Downloads: 225
.pdf Full text (7,68 MB)

6.
VKLJUČITEV PROIZVODNIH ENOT OBNOVLJIVIH VIROV NA VISOKONAPETOSTNE NAPRAVE EES
Matjaž Knuplež, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava vključitev proizvodnih enot iz obnovljivih virov na visokonapetostne naprave elektroenergetskega sistema (EES). Analiza vključevanja proizvodnih enot na EES je izvedena za primer morebitnega vetrnega parka na območju Ojstrice. Prikazana je problematika priključevanja vetrnih elektrarn na EES, med katere spadajo fliker in sprememba napetosti, vpliv elektromagnetnega polja, povzročenega zaradi novo izgrajenega daljnovoda, ter ekonomska upravičenost samega projekta. Poudarek magistrskega dela je na zahtevah za vključevanje proizvodnih enot na EES, pri čemer smo analizirali razmere treh najprimernejših daljnovodov v okolici mesta vključitve realnega vetrnega parka.
Keywords: Proizvodne enote, obnovljivi viri, fliker, ekonomska upravičenost, elektromagnetno polje.
Published: 29.05.2015; Views: 771; Downloads: 124
.pdf Full text (3,07 MB)

7.
PRIMERJAVA TOPLOTNE IN ELEKTROMAGNETNE OBREMENITVE DALJNOVODOV IN KABLOVODOV S POMOČJO NUMERIČNE ANALIZE
Dejan Češnjevar, 2014, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je bila primerjava, ki zajema toplotno in elektromagnetno polje med daljnovodom ter kablovodom. S programskim orodjem Matlab in EleFAnT smo na osnovi numeričnega izračuna po metodi končnih elementov izvedli izračune termičnega in elektromagnetnega polja. Pridobljene rezultate smo primerjali z vrednostmi, ki jih navaja Uredba. Rezultati so prikazani z grafičnim vmesnikom, ki nudi uporabniku različne vrste prikazov (slike, grafi in histogrami) in izpisov. Analizirali smo tudi finančno plat gradnje daljnovoda oz. položitve kablovoda. Poudarek magistrskega dela je bil na kreiranju čim bolj realnih numeričnih modelov, pri čemer smo upoštevali veličine, ki nastopajo pri realnih modelih (vpliv vetra, debeline posameznih slojev, različni koeficienti ipd). Le na tak način so dobljeni rezultati primerljivi z realnimi.
Keywords: daljnovod, kablovod, temperaturno polje, elektromagnetno polje, metoda končnih elementov.
Published: 06.03.2015; Views: 820; Downloads: 87
.pdf Full text (22,91 MB)

8.
ANALIZA ELEKTROMAGNETNEGA POLJA KLASIČNE IN KOMPAKTNE OBLIKE DALJNOVODNEGA STEBRA Z UPORABO METODE KONČNIH ELEMENTOV
Filip Cvikl, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji in drugod po svetu je na podeželju veliko razpršene gradnje, kar je največja ovira pri načrtovanju trase visokonapetostnega daljnovoda, saj morajo biti upoštevani varnostni odmiki od objektov. Zato je zelo pomembno, da dosežemo čim ožje vplivno območje elektromagnetnega sevanja. V diplomskem delu smo potrdili, da kompaktne izvedbe daljnovodnih stebrov res prispevajo k zmanjšanju vplivnega področja, so pa te izvedbe danes zanimive tudi iz drugih razlogov. Za določitev dopustnega vplivnega področja smo izhajali iz Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju Republike Slovenije. Izračun elektromagnetnega polja smo izvedli z inženirskim programskim paketom EleFAnT po principu metode končnih elementov v dvorazsežnem prostoru.
Keywords: klasični daljnovodni steber, kompaktni daljnovodni steber, vplivno območje daljnovoda, elektromagnetno polje, metoda končnih elementov
Published: 25.02.2015; Views: 1042; Downloads: 167
.pdf Full text (6,70 MB)

9.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV PRENOSNEGA VODA
Uroš Srpčič, 2013, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je gradnja daljnovodov zelo težavna, saj javnost temu nasprotuje, oziroma je nezaupljiva glede emisij, ki jih le ti povzročajo, zato se bolj zavzemajo za gradnjo kablovodov kot prostozračnih vodov. Daljnovodi v okolju povzročajo emisije elektromagnetnega polja ter hrupa, zato morajo biti načrtovani tako, da ustrezajo predpisom, ki določajo maksimalne vrednosti le teh. V magistrskem delu smo se posvetili izpeljavi izrazov za izračun parametrov voda, ki so potrebni za ovrednotenje emisij elektromagnetnega polja, hrupa in karakteristike voda. Izvedli smo optimizacijo razdalje med vodniki v snopu in višin obesišč vodnikov, ki zagotavljajo, da so povzročene emisije v skladu s predpisi. Pri tem naj bo naravna prenosna moč tem večja, kapacitivna polnilna moč pa tem manjša.
Keywords: parametri voda, snopasti vodnik, elektromagnetno polje, korona, optimizacija
Published: 30.08.2013; Views: 1594; Downloads: 166
.pdf Full text (3,83 MB)

10.
OPTIMALNA RAZPOREDITEV VODNIKOV DALJNOVODA GLEDE NA EMISIJE ELEKTROMAGNETNIH POLJ IN HRUPA
Klemen Deželak, 2011, dissertation

Abstract: V Sloveniji je pridobivanje novih koridorjev za daljnovode zelo oteženo, če že ne skoraj onemogočeno. Zaradi velikega odpora javnosti do gradnje novih daljnovodov je potrebno vložiti mnogo truda tako v prostorsko načrtovanje daljnovodov, kakor v vrednotenje obremenitve okolja povzročene s strani daljnovoda. Pri tem morejo biti, znotraj danega koridorja, vplivi daljnovoda na okolje v okviru zakonsko predpisanih mej. Pri tem so zelo pomembne predvsem vrednosti emisij električne poljske jakosti, emisij gostote magnetnega pretoka ter emisij hrupa. Slednje so odvisne od napetosti voda, toka v vodu in geometrijske razporeditve vodnikov. Z ustrezno razporeditvijo vodnikov je mogoče v znatni meri vplivati na vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa v bližini koridorja daljnovoda. Še več, z ustreznimi programskimi orodji je za določen koridor mogoče določiti optimalen razpored vodnikov glede na dano kriterijsko funkcijo. Za določitev optimalnega razporeda vodnikov je v disertaciji razvito ustrezno optimizacijsko okolje. To obsega modul za določitev gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti v poljubni točki vzdolž trase daljnovoda, z ali brez upoštevanja povesne verižnice. Dodatno je vključen tudi modul za izračun emisij hrupa daljnovoda in ustrezno optimizacijsko orodje. Cilj disertacije je poiskati optimalno razporeditev vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dopustne vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa vzdolž koridorja, oziroma glede na izbrano kriterijsko funkcijo na takšen način, da bo višina vpetja strelovodne vrvi in s tem tudi višina stebra čim nižja. Rezultat disertacije je opis algoritmov za določitev optimalne porazdelitve vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dano kriterijsko funkcijo in dane omejitve. Razvita programska orodja je mogoče uporabiti tudi pri preverjanju, ali je visokonapetostne daljnovode nižjih napetostnih nivojev mogoče, znotraj obstoječe trase, nadgraditi tako, da bodo primerni za višji napetostni nivo. Razen tega je razvito programsko orodje mogoče uporabiti za snovanje novih daljnovodov ob upoštevanju omejitev, ki so za izbrani napetostni nivo običajno podane v obliki širine koridorja in dopustnih vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa ter varnostnih razdalj in oddaljenosti.
Keywords: daljnovod, optimizacija, elektromagnetno polje, hrup, korona, poves vodnika
Published: 19.04.2011; Views: 3086; Downloads: 624
.pdf Full text (3,15 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica