1. Priključevanje večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje : magistrsko deloTimotej Švigelj, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na analizi priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. V prvem delu sta predstavljena trenutno stanje sončnih elektrarn v Sloveniji ter potek postopka umestitve tovrstnih sončnih elektrarn v omrežje. S pomočjo dveh programov Gredos in Matlab/Simulink smo prikazali omejitve glede priključevanja večjih sončnih elektrarn na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. S programom Gredos smo naprej naredili analizo priključitve sončne elektrarne na distribucijsko srednjenapetostno omrežje. Ta program za analize uporablja tudi podjetje Elektro Ljubljana. Nato smo z modelom, ki smo ga izdelali v programu Matlab/Simulink, primerjali pridobljene rezultate analiz. S programoma smo želeli prikazati, kako lahko z različnimi metodami računanja pridemo do enakega rezultata oziroma zaključka priključitve sončne elektrarne na elektroenergetsko omrežje.
Keywords: sončne elektrarne, elektroenergetsko omrežje, srednjenapetostno omrežje, analize vključevanja
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (2,43 MB) |
2. Primerjava vpliva na okolje pri uporabi dizelskega motorja ali plinske turbine za proizvodnjo električne energije v TE Brestanica : magistrsko deloNataša Klavžar, 2023, master's thesis Abstract: V sodobnem svetu je proizvodnja električne energije nujna zaradi bolj množične uporabe električnih naprav in vse večjega povpraševanja po energiji. Podnebne spremembe se lahko štejejo za enega najbolj perečih problemov, s katerimi se trenutno sooča svet. Nekatere metode pridobivanja električne energije s premogom, nafto, zemeljskim plinom povzročajo neizogibne emisije toplogrednih plinov in številne negativne učinke na okolje. Temperatura narašča, dviga se morska gladina in še ena težava, ki je povezana s podnebnimi spremembami, je izčrpavanje fosilnih goriv. Vsem proizvodnjam je pomembno, da svojo energijo proizvajajo na učinkovit način in poskušajo zmanjšati njen vpliv na okolje.
V magistrskem delu smo analizirali in primerjali uporabo različnih pogonov v Termoelektrarni Brestanica. Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv ima uporaba dizelskega motorja v proizvodnji; to smo primerjali s trenutnimi pogoni, ki jih imajo plinski bloki v Brestanici. Ugotovili smo, da ima dizelski motor krajši odzivni čas pri zagonu, zato lahko posledično tudi zmanjšamo emisijske vplive na okolje.
Keywords: Termoelektrarna Brestanica, plinska turbina, dizelski motor, emisijski vplivi na okolje, krajši odzivni čas, zagon, elektroenergetsko omrežje
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 401; Downloads: 0
Full text (2,30 MB) |
3. Problematika vključevanja malih proizvajalcev električne energije v slovensko omrežjeRok Španring, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo podaja širok pregled uvajanja različnih obnovljivih virov energije v mešanico proizvodnje električne energije ter problematiko uvajanja obnovljivih virov energije v obstoječe elektroenergetsko omrežje. V diplomskem delu so opisane tehnologije obnovljivih virov energije, potrebne za zadovoljitev potreb elektroenergetskega omrežja. Podani so predlogi za izboljšave elektroenergetskega omrežja, predlogi za Slovenijo glede izkoriščanja obnovljivih virov energije ter opis problematike pridobivanja najrazličnejših kovin/mineralov, potrebnih v tehnologijah obnovljivih virov energije.
Keywords: obnovljivi viri energije, elektroenergetsko omrežje, pametno elektroenergetsko omrežje, sistemi shranjevanja električne energije, minerali in kovine v obnovljivih virih energije
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 509; Downloads: 29
Full text (2,58 MB) |
4. Pregled trenutnega stanja in razvoja pametnih omrežij : diplomsko deloNebojša Milošević, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava celovit pregled trenutnega stanja in smernic za razvoj pametnih omrežij, ki temelji na podlagi najsodobnejših znanstveno-raziskovalnih del, študij in mednarodnih/nacionalnih projektov s področja pametnih omrežij. Glede na zelo širok spekter, ki ga pokriva pojem pametno omrežje, se bomo omejili na zgodovinsko ozadje elektroenergetskega omrežja, predstavitev osnovnega koncepta pametnega omrežja (delovanje, lastnosti, integracija obnovljivih virov energije, komunikacijske tehnologije) in predstavitev različnih projektov in investicij, ki so bili izvedeni oziroma so še v fazi izvajanja. Poleg tega bodo za osnovni oris predlagane teme, predstavljeni ključni izzivi in problemi pri integraciji obnovljivih virov energije in toplotnih črpalk v obstoječe elektroenergetsko omrežje. Na podlagi izvedenih projektov bomo definirali, kolikšen delež elektroenergetskega omrežja je možno prilagoditi zahtevam za transformacijo v pametno omrežje.
Keywords: pametno omrežje, elektroenergetsko omrežje, pametni števci, prihodnji razvoj, komunikacijski sistem
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 662; Downloads: 99
Full text (1,65 MB) |
5. Možnosti vzpostavitve sistema skupnih generatorskih zbiralk na letališču Ljubljana : magistrsko deloDominik Žnidaršič, 2022, master's thesis Abstract: Letališče Ljubljana je klasificirano kot kritična infrastruktura Republike Slovenije, zato je na morebitne izpade električne energije izjemno občutljivo. V magistrski nalogi smo obravnavali možnosti implementacije dveh različnih sistemov skupnih generatorskih zbiralk, s katerimi bi združili trenutno po posameznih transformatorskih postajah ločene dizel agregatske enote in kritične porabnike, ki so posebej občutljivi na izpade električne energije.
Najprej smo obravnavali nizkonapetostni sistem, ki temelji na razširitvi že obstoječih krmilnikov, ki krmilijo posamezne dizel agregatske enote in agregatska preklopna polja. Na podlagi izračunov smo nizkonapetostni sistem podrobneje definirali. V nadaljevanju smo predstavili še srednjenapetostni sistem, ki smo ga s pomočjo izračunov srednjenapetostnega dovoda tudi podrobneje definirali.
Na koncu smo ugotovili, da je bolj primerna vpeljava nizkonapetostnega sistema, saj je funkcionalnost nizkonapetostnega sistema skupnih generatorskih zbiralk večja napram srednjenapetostnem sistemu. Implementacija nizkonapetostnega sistema bi bila precej lažja tudi zato, ker bi bilo ob vpeljavi sistema na energetskem omrežju veliko manj predelav v primeru implementacije nizkonapetostnega sistema kakor v primeru implementacije srednjenapetostnega sistema.
Keywords: skupne generatorske zbiralke, elektroenergetsko omrežje, dimenzioniranje nizkonapetostnega kabla
Published in DKUM: 24.05.2022; Views: 848; Downloads: 51
Full text (2,57 MB) |
6. Analiza internega omrežja podjetja unior ter rekonstrukcija transformatorske postaje TP UNIOR 1 : magistrsko deloMarjan Jug, 2020, master's thesis Abstract: Magistrska naloga prikazuje analizo kratkostičnih razmer industrijske cone UNIOR-ja v Zrečah pri različnih obratovalnih razmerah ter izdelavo rekonstrukcije transformatorske postaje TP UNIOR 1. V prvem delu je prikazana analiza kratkostičnih razmer industrijske cone v trenutnih in pri predvidenih obratovalnih razmerah. Opravljena je bila analiza kratkostičnih razmer za vsako obratovalno stanje na srednjenapetostnem in nizkonapetostnem nivoju v vseh šestih transformatorskih postajah, ki se uvrščajo v interno omrežje. Na osnovi izračuna kratkostičnih razmer s programskim orodjem NEPLAN in analitičnim izračunom je v drugem delu izdelan predlog rekonstrukcije transformatorske postaje TP UNIOR 1. Prikazan je način dimenzioniranja in izbire nove srednjenapetostne in nizkonapetostne opreme.
Keywords: Elektroenergetsko omrežje, transformatorska postaja, stikališče, NEPLAN, kratki stik, dimenzioniranje opreme, izbira stikalne opreme
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 1051; Downloads: 93
Full text (9,21 MB) |
7. |
8. Vgradnja transformacije 400/110 kV v RTP PodlogAleš Zagoričnik, 2018, master's thesis Abstract: Zadnje 10 letno obdobje je obdobje obnov in rekonstrukcij elektroenergetskega omrežja. Razdelilna transformatorska postaja Podlog je eden izmed pomembnejših elektroenergetskih objektov v Sloveniji. Z vgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v Termoelektrarni Šoštanj je potreba po zanesljivem obratovanju še večja. Z rekonstrukcijo stikališča in vgradnjo nove transformacije 400/110 kV se bo zanesljivost napajanja na območju RTP Podlog močno povečala. Zaradi nenehnega večanja porabe električne energije so rekonstrukcije in obnove nujno potrebne. Po končani vgradnji transformacije 400/110 kV bo RTP Podlog pripravljena na nove izzive. v Sloveniji bo RTP Podlog eden izmed najsodobnejših objektov. V celoti z elektroenergetskim omrežjem bo sposobna zagotavljati zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Keywords: elektroenergetsko omrežje, razdelilna transformatorska postaja, stikališče, rekonstrukcija
Published in DKUM: 20.03.2018; Views: 2684; Downloads: 321
Full text (4,09 MB) |
9. ANALIZA KRATKOSTIČNIH RAZMER NA 110kV OMREŽJU MED RTP ZLATOLIČJE IN RTP CIRKOVCESašo Krčar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo podaja analizo kratkostičnih razmer na daljnovodu visoke napetosti 2 · 110 kV Zlatoličje–Cirkovce, ki povezuje največjo kanalsko hidroelektrarno Zlatoličje s pomembno razdelilno transformatorsko postajo Cirkovce. Predstavljeno je 110kV omrežje s hidroelektrarno in transformatorsko postajo. Podana sta analitični izračun kratkih stikov z metodo nadomestnih impedanc in izračun kratkih stikov v programskem orodju PSCAD za 110kV omrežje med hidroelektrarno Zlatoličje in razdelilno transformatorsko postajo Cirkovce. Na osnovi izračunov in izmerjenega dejanskega kratkega stika je opravljena analiza.
Keywords: elektroenergetsko omrežje, okvare, kratki stiki, razdelilne transformatorske postaje, analiza
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1437; Downloads: 160
Full text (9,54 MB) |
10. Zagotavljanje zanesljivosti delovanja energetskega omrežja s poudarkom na aktivnih kompenzacijahDarko Mandelc, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje stanje elektroenergetskega omrežja v podjetju, ki se ukvarja z jeklarsko industrijo. Problematika, elektroenergetskega omrežja so motnje, ki jih naprave vnašajo v sistem in zaradi tega močno motijo delovanje občutljivih in kompleksnih krmilnih sistemov, kar privede do mnogih nepotrebnih izpadov. Nadalje naprave z njihovim delovanjem slabšajo prenosne zmogljivosti prenosnih vodov, porabljajo veliko jalove energije, faktor delavnosti pa je zaradi tega slabši. Motnje ne samo močno vplivajo na zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema podjetja, marveč motijo celotno regijo, vplivajo na finančne kazalnike podjetja, ter ne nazadnje, če amplituda motenj ni sanirana ter v mejah tolerance, nas lahko distributer električne energije zaradi nedoseganja standardov finančno kaznuje.
Magistrsko delo po logičnem zaporedju prikazuje, kako in s čim motnje kar se da v največji meri odpraviti. Za to je potrebna seveda v prvi vrsti intenzivna in natančna analiza razmer v elektroenergetskem sistemu podjetja, na podlagi dobljenih rezultatov pa poiskati rešitve, ki so tako tehnično kot tudi finančno sprejemljive za lastnika na eni strani ter distributerja na drugi strani. Raziskovalno delo torej poda tehnične rešitve, ki so na eni strani že dobro raziskane in uveljavljene, ter na drugi strani predstav novitete na področju energetskih omrežij tudi s stališča aktivnih kompenzacij.
Keywords: elektroenergetsko omrežje, kompenzacija jalove energije, harmonik, fliker, faktor delavnosti
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1570; Downloads: 176
Full text (4,85 MB) |
