| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Primerjava uporabe bakrene in grafitne elektrode za potopno erozijo : diplomsko delo
Erik Stražiščar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali postopek obdelave materiala z obdelovalno tehnologijo potopne erozije ter postopek rezkanja elektrod. Vsak stroj, ki smo ga uporabili, je v zaključni nalogi opisan, opisane pa so tudi posamezne tehnologije, ki so bile uporabljene pri programiranju programa za potopno erozijo. Pri tej obdelavi smo uporabili dve elektrodi iz različnih materialov. Elektrode iz bakra smo izdelali sami, elektrode iz grafita pa smo naročili že izdelane. Oba načina potopne erozije smo med seboj primerjali iz strojniškega vidika ter iz vidika ekonomike, s tem smo optimizirali obdelovalno tehnologijo. Rezultati so dokazali, da je grafitna elektroda bolj primerna pri obdelavi z nižjo frekvenco ter večji hrapavosti, bakrena elektroda pa ima prednosti pri obdelavi z višjo frekvenco in izdelavo enostavnejših oblik. Težave, ki so nastale pri posamezni tehnologiji obdelovanja, jih rešili in tako pripomogli k optimiziranju proizvodnje.
Keywords: potopna erozija, grafitna elektroda, bakrena elektroda, stroški izdelave
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 212; Downloads: 22
.pdf Full text (3,77 MB)

2.
Načrtovanje in izdelava naprave za elektro erozijo stekla : diplomsko delo
Rok Cafuta, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opis načrtovanja obdelovalne celice za elektrokemijsko erozijo steklo in predelave 3D tiskalnica v to celico. Elektrokemijska erozija je postopek pri katerem s pomočjo iskre in plinskega filma erodiramo obdelovanec in v neprevoden material kot je steklo graviramo vzorce ali luknje. Naprava je sestavljena iz dveh elektrod, premične glave s orodjem, napajalnika in potopnega bazena za obdelovanec. Tekom izdelave diplomskega dela smo v steklo izrisali vzorce in izdelali serijo lukenj od 0,2 do 2 mm premera.
Keywords: elektrokemijska, elektrolit, elektroda, steklo, erozija
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 697; Downloads: 38
.pdf Full text (2,42 MB)

3.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Petra Korber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Keywords: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Published in DKUM: 13.10.2020; Views: 1464; Downloads: 69
.pdf Full text (2,91 MB)

4.
Validacija metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo internega standarda : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anže Novak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja delno validacijo metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih z uporabo modifikatorja in internega standarda Bi(III). Za izvajanje elektrokemijskih meritev smo uporabili modificirano delovno elektrodo iz steklastega ogljika z Bi-prevleko (tvorjena in-situ), Ag/AgCl(nasičen KCl) referenčno elektrodo ter platinasto žičko kot pomožno elektrodo. Elektrokemijske meritve smo izvedli s square-wave anodno stripping voltametrijo, kjer smo z namenom izboljšanja natančnosti in točnosti metode ter doseganja širšega linearnega koncentracijskega območja uporabili signal modifikatorja kot signal internega standarda. V okviru delne validacije metode smo določili meje zaznavnosti in meje določljivosti na podlagi razmerij signal/šum, ki sta znašali 3,8 μg/L in 5,7 μg/L za Zn(II), 0,8 μg/L in 2,7 μg/L za Cd(II) ter 0,4 μg/L in 1,2 μg/L za Pb(II). Linearna koncentracijska območja metode smo določili brez in z upoštevanjem signala za interni standard. Ugotovili smo, da metoda z upoštevanjem signala internega standarda v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega razširi koncentracijsko linearno območje za vse analizirane ione. Točnost smo preverjali z določevanjem koncentracije analitov z uporabo metode večkratnega standardnega dodatka, kjer smo ugotovili, da je metoda z uporabo internega standarda Bi(III) pokazala slabšo točnost za Zn(II) in Cd(II), kot v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega. Za Pb(II) ion smo opazili obraten trend vpliva internega standarda, saj se je točnost metode z njegovo uporabo izboljšala. Pri preverjanju natančnosti metode smo ugotovili, da je uporaba Bi(III) vplivala na izboljšanje natančnosti za vse tri analite.
Keywords: anodna stripping voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, analiza težkih kovin, interni standard
Published in DKUM: 09.10.2020; Views: 1257; Downloads: 217
.pdf Full text (2,87 MB)

5.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline : magistrsko delo
David Majer, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Keywords: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1485; Downloads: 502
.pdf Full text (14,18 MB)

6.
Konstruiranje grafitnih elektrod za elektroerozijo : diplomsko delo
Matic Pignar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan postopek izdelave grafitnih elektrod. Prikazni so postopki izdelave tridimenzionalnega modela elektrode v programskem paketu Creo, izdelave NC programa s pomočjo programske opreme NCG CAM in izdelave fizičnega modela elektrode na CNC obdelovalnem stroju. Prikazane so tudi meritve kvalitete obdelave in uporabe elektrode na stroju za potopno elektroerozijo. Opisan je pomen ustrezne programske in strojne opreme, ki zagotavlja nemoten potek delovnega procesa. Predstavljena je vloga ustrezno izobraženega kadra, ki med seboj dobro sodeluje in komunicira ter s tem zagotavlja kvaliteto končnih produktov.
Keywords: grafitna elektroda, elektroerozija, CAM, CAD
Published in DKUM: 06.05.2020; Views: 1308; Downloads: 139
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
Merjenje signala EKG : diplomsko delo
Tilen Benčina, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava načrtovanje vezja s katerim je možno meriti EKG signale srca. Podana je zgodovina, ki je privedla do raziskav v zvezi s srcem in kasneje zavedanja pomembnosti obravnave srca in posledično razvoja opreme za analizo srca. V sklopu diplomske naloge je narejen simulacijski program v programskem paketu Multisim, ki je bil podlaga za izdelavo vezja. Skladno s simulacijo je bilo narejeno elektronsko vezje z uporabo instrumentacijskega ojačevalnika. Na koncu diplomske smo s pomočjo vezja naredili več meritev signalov ponovljivih gibov
Keywords: Ojačevalnik, EKG, elektroda, Altium Designer
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1842; Downloads: 182
.pdf Full text (3,48 MB)

8.
Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrode
Katja Vodopivec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih. Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata. Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6. S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Keywords: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1831; Downloads: 268
.pdf Full text (3,90 MB)

9.
Optimizacija in validacija cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(ii)
Žan Šašek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila optimizacija in validacija Cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(II). Raziskavo smo začeli z določevanjem meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ), nadaljevali smo z določevanjem linearnosti metode in na koncu smo preverili še točnost in natančnost metode. Za analizo Pb(II) smo uporabili square-wave anodno striping voltametrijo (SWASV), za preverjanje ali naša elektroda deluje pravilno pa smo uporabili metodo ciklične voltametrije (CV). Raziskavo smo opravljali pri treh različnih potencialih depozicije in sicer pri 0,6 V, 0,7 V in 0,8 V. LOD metode nismo mogli določiti pri noben potencialu medtem ko smo LOQ določili pri koncentraciji 2 g/L in to pri vseh treh potencialih. Linearen odziv metode pri potencialu 0,6 V je v območju med 1,85 g/L in 40,86 g/L, pri drugih dveh potencialih pa v območju med 1,85 g/L in 58,18 g/L. Ugotovili smo, da je metoda točna in natančna pri potencialu depozicije 0,7 V in 0,8 V.
Keywords: Elektroda iz steklastega ogljika, modificirana Cu-elektroda, analiza težkih kovin, voltametrija, anodna striping voltametrija, svinec
Published in DKUM: 03.08.2018; Views: 1499; Downloads: 218
.pdf Full text (2,29 MB)

10.
Kako variti proti kislinam odporno jeklo 316L, debeline 11 mm
Benjamin Gerjevič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V tem delu obravnavamo problemo varjenja posebnega tipa nizkoogljičnega avstenitnega jekla 316L. Ta tip jekla je posebej odporen na kislinsko korozijo. Uporabimo ga v primerih, ko je potrebno zagotoviti optimalno učinkovitost izdelkov kot tudi maksimalno varnost uporabnikov. Cilj te naloge je bil preizkusiti različne tipe in tehnike varjenja ter njihov vpliv na lastnosti osnovnega materiala, a tudi preizkusiti lastnosti zvarov, da bi preverili njihovo zanesljivost in skladnost z zahtevami standardov
Keywords: Volfram, inertni, plin, varjenje, netaljiva, elektroda, kislinska, korozija, odporno, avstenitno, jeklo
Published in DKUM: 26.11.2013; Views: 2083; Downloads: 463
.pdf Full text (4,68 MB)

Search done in 0.58 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica