| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SINTEZA NATRIJEVEGA BENZOATA
Martina Mlinarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Opravili smo industrijsko raziskovalno delo, sintetizirali smo natrijev benzoat za podjetje Henkel Slovenija d.o.o., saj le tega uporabljajo kot konzervans v kozmetičnih izdelkih, prav tako se uporablja tudi v živilski industriji kot dodatek hrani. Natrijev benzoat (NaC6H5CO2) smo sintetizirali iz natrijevega hidroksida (NaOH) in benzojske kisline (C7H6O2) v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: NaOH + C7H6O2 → NaC6H5CO2 + H2O Zaželjeno je bilo kontinuirno spremljanje spreminjanja koncentracije reaktanta, zato smo poskusili z merjenjem električne specifične prevodnosti. Z merjenjem specifične prevodnosti in z uporabo teorije o močnih elektrolitih smo določili funkcijsko zvezo koncentracije v odvisnosti od časa in določili presnovo reakcije. Prav tako smo sintezo analizirali s titracijo in tudi dobili analogne rezultate kot pri merjenju specifične prevodnosti. Dobljeni produkt smo identificirali z infrardečo (IR) spektroskopijo, ga primerjali s standardom natrijevega benzoata in ugotovili, da mu povsem ustreza. V podjetju Henkel Slovenija d.o.o. bodo še sledile nadaljne raziskave proizvodnje natrijevega benzoata, ki bodo prav tako strogo zaupne.
Keywords: sinteza natrijevega benzoata, močni elektroliti, električna specifična prevodnost, infrardeča spektroskopija (IR)
Published: 14.12.2010; Views: 2456; Downloads: 50
.pdf Full text (7,92 MB)

2.
VPLIV OZONIRANJA NA STOPNJO BELINE IN MIKROBIOLOŠKO STABILNOST SUSPENZIJE CaCO3
Jerneja Bezgovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kalcijev karbonat je kemična spojina, ki ima zaradi svojih lastnosti edinstven pomen in vlogo v mnogih vejah industrije, bodisi kot polnilo ali pigment. Uporablja se predvsem v proizvodnji papirja, plastike, gume ter v farmacevtski in živilski industriji. V naravi se nahaja v različnih oblikah - kot apnenec, kreda ali marmor. Glede na izvor je lahko rahlo rumenkasto obarvan, kar kazi belino čistega CaCO3. Pogoj za dobro kakovost karbonatnih polnil je poleg odlične beline tudi, da je njihova suspenzija stabilna in mikrobiološko neoporečna. Zato v postopku predelave karbonatna polnila zaščitijo proti razpadu suspenzije in mikrobiološki nestabilnosti s kemijskimi dodatki kot so biocidna sredstva, različni konzervansi, vodikov peroksid in dispergirna sredstva. Uvedba postopka ozoniranja v tehnološki proces priprave suspenzije CaCO3 je priložnost izboljšati belino suspenzije CaCO3 in hkrati zagotoviti mikrobiološko stabilnost izdelka ter na ta način zmanjšati porabo biocidnih sredstev in belil.
Keywords: kalcijeva karbonatna polnila, CaCO3, ozoniranje, pH vrednost, električna prevodnost, belina, mikrobiologija, presejalni test
Published: 29.06.2012; Views: 1940; Downloads: 152
.pdf Full text (3,04 MB)

3.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Keywords: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Published: 04.11.2013; Views: 2199; Downloads: 271
.pdf Full text (2,50 MB)

4.
UGOTAVLJANJE ŠTEVILA SOMATSKIH CELIC NA PODLAGI ELEKTRIČNE PREVODNOSTI MLEKA
Edvard Zorko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka med samimi četrtmi vimena s pomočjo naprave Mastritron LF 3000. Prav tako želimo ugotoviti in ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka glede na način reje, pasmo krav, stadij laktacije in zaporedno laktacijo krav, vključenih v raziskavo. Skupno je bilo v raziskavo vključenih 249 krav, od tega je bilo 135 krav črno-bele pasme, 41 krav lisaste pasme ter 73 križancev z lisasto pasmo (LS×RH, LS×MB). Ugotovili smo, da se prevodnost skupnega vzorca, SŠSC [log10] in % laktoze med seboj statistično značilno razlikujejo glede na način reje P ≤ 0,05. Tako so krave v prosti reji imele nižje vrednosti pri električni prevodnosti skupnega vzorca (5,53 ± 0,55a) in SŠSC [log10] (2,00 ± 0,51a), imele pa so višji % laktoze (4,40 ± 0,44a). Pri primerjavi preučevanih parametrov glede na pasmo ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik P ≥ 0,05. Ugotovili smo, da se električna prevodnost mleka po posameznih četrteh in SŠSC [log10] z višanjem stadija laktacije in zaporedne laktacije povečuje. Primerjane vrednosti se med seboj statistično značilno razlikujejo P ≤ 0,05.
Keywords: somatske celice / električna prevodnost mleka / molznice
Published: 05.05.2014; Views: 1098; Downloads: 113
.pdf Full text (234,27 KB)

5.
Genetsko modeliranje električne prevodnosti preoblikovanega materiala
Leo Gusel, Miran Brezočnik, 2005, original scientific article

Abstract: V prispevku smo predstavili metodo genetskega programiranja za uspešno določitev natančnih modelov spremembe električne prevodnosti hladno preoblikovane zlitine CuCrZr. Glavna značilnost metode genetskega programiranja, ki spada med evolucijske metode modeliranja, je, da rešitev ne iščemo po vnaprej določenih poteh ter da sočasno obravnavamo množico enostavnih objektov. Čedalje natančnejšim rešitvam smo se približevali postopoma, med postopkom simulirane evolucije. V prispevku smo predstavili le nekatere najuspešnejše oziroma najprimernejše genetske modele. Natančnost genetskih modelov je bila preverjena na množici preskusnih točk. Primerjali smo tudi natančnost genetsko dobljenih modelov in modela, dobljenega po deterministični metodi regresije. Primerjava je pokazala, da se genetski modeli dosti manj odmikajo od eksperimentalnih rezultatov in da so bolj raznoliki. Prav raznolikost nam omogoča, da se, glede na zahteve, odločimo za optimalen model, s katerim lahko matematično opišemo ali napovedujemo spremembo električne prevodnosti zlitine v okviru eksperimentalnega okolja.
Keywords: genetsko programiranje, modeliranje, hladno preoblikovanje, električna prevodnost, bakrove zlitine
Published: 10.07.2015; Views: 610; Downloads: 53
.pdf Full text (123,49 KB)
This document has many files! More...

6.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Keywords: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Published: 28.09.2016; Views: 704; Downloads: 98
.pdf Full text (2,20 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica