Search the digital library catalog

Abstract: Liposomi, sferični mehurčki s fosfolipidno membrano in omogočajo enkapsulacijo različnih snovi z nadzorovanim sproščanjem. Zato so obetavni za različne aplikacije, vključno s kozmetično industrijo. Polisaharidi, naravni polimeri monosaharidov, so cenjeni v kozmetiki zaradi svojih vlažilnih in teksturnih lastnosti. Polisaharidna prevleka na liposomih lahko poveča njihovo stabilnost, zagotovi ciljno dostavo in nadzorovano sproščanje enkapsuliranih učinkovin. V magistrski nalogi smo sintetizirali liposome s polisaharidnimi prevlekami in vgrajenim ekstraktom mangovih olupkov (MNG). Uporabili smo polisaharide alginat, biosaharid gumi-1 in tara gumi ter proučevali vpliv koncentracije posameznega polisaharida in čas tvorbe prevleke na karakteristike pridobljene liposomske formulacije. Določevali smo zeta potencial, velikost delcev, polidisperzni indeks (PDI), učinkovitost enkapsulacije MNG in kinetiko sproščanja MNG iz liposomov. Rezultati so pokazali, da se povprečna velikost delcev povečuje tako z naraščajočim časom tvorbe polisaharidne prevleke, kot tudi z naraščajočo koncentracijo testiranega polisaharida. Zeta potencial vseh liposomskih formulacij brez ali s polisaharidnimi prevlekami je bil izven območja –30 mV in +30 mV, kar potrjuje, da so bile vse pripravljene formulacije stabilne. Višje koncentracije polisaharidov so povzročile manjšo monodisperznost zaradi debelejše prevleke. Pri višjih koncentracijah polisaharidov so bili povprečni premeri delcev višji zaradi tvorbe debelejše prevleke, prav tako so bile vrednosti PDI višje, kar nakazuje na manj enakomerno velikostno porazdelitev. Izmed testiranih polisaharidnih prevlek za stabilizacijo liposomov smo najboljše karakteristike za potencialno uporabo v kozmetični industriji dosegli z alginatno prevleko, in sicer s koncentracijo 8 mg/mL. Pri tem smo potrdili stabilno formulacijo funkcionaliziranih liposomov z enakomerno velikostno porazdelitvijo delcev s povprečnim premerom 2483,76 nm. Učinkovitost enkapsulacije MNG v liposome prevlečene z alginatno prevleko je znašala 59,45 % Liposomi z alginatno prevleko so izkazovali najboljši profil sproščanja MNG, pri čemer se je iz njih po 24 h sprostilo 97,47 % MNG. Prav tako je losjon z liposomi z vgrajenim MNG z alginatno prevleko izkazal najboljše inhibitorne lastnosti proti testiranim bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus ter najnižje vrednosti peroksidnega števila, kar nakazuje na uspešni zaviralni učinek oksidacije maščob v pripravljenem losjonu. Tako liposomi z vgrajenim MNG in alginatno prevleko predstavljajo sodobno transportno obliko za kozmetične aplikacije.
Keywords: mangov ekstrakt, liposomi, enkapsulacija, sproščanje, inhibitorne lastnosti
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,11 MB)

Abstract: Akutna mieloična levkemija (angl. Acute Myeloid Leukemia, AML) in kronična mieloična levkemija (angl. Chronic Myeloid Leukemia, CML) sta skupini hematoloških rakov, za kateri je značilna nekontrolirana delitev krvnih celic mieloične linije. Kljub napredku v poznavanju genetskih dejavnikov in molekularnih mehanizmov, ki lahko privedejo do AML in CML, so trenutno razpoložljivi načini zdravljenja nezadostni. Za boljše razumevanje patofiziologije nastanka in razvoja AML in CML smo v doktorski nalogi proučili uravnavanje celične redoks homeostaze pri tej skupini rakov. V prvem delu doktorske naloge izvedli meta-analizo transkriptomskih podatkov iz 4 študij CML in 1 študije AML. V drugem delu smo na celičnih linijah AML HL-60 in KASUMI1 in celičnih linijah CML K562 in Ku812F natančneje proučili vpliv oksidativnega stresa, povzročenega z vodikovim peroksidom, hipoksije in naravnih ekstraktov origana, konoplje in brusnice, pridobljenih s hladno maceracijo, ekstrakcijo z ultrazvokom in superkritično tekočinsko ekstrakcijo, na molekularnem in celičnem nivoju. Z meta-analizo transkriptomskih podatkov smo med prvimi 100 najbolj diferencialno izraženimi geni identificirali gen za nekodirajočo RNA LINC01554 in dva pseudogene RPS27AP20 in FAM133CP, ki predhodno še niso bili povezani z AML in CML, in potrdili, da se AML in CML razlikujeta v izražanju genov, poveznih z uravnavanjem redoks homeostaze. Izpostavitev oksidativnemu stresu je znižala celično rast/proliferacijo pri proučevanih celičnih linijah, pri tem pa je bil vpliv večji pri celičnih linijah AML kot CML. Oksidativni stres je še znižal metabolno aktivnost celice pri celičnih linijah AML in jo povišal pri celičnih linijah CML. Ugotovljene razlike v celični rasti/proliferaciji in metabolizmu med AML in CML v pogojih oksidativnega stresa so bile posledica zmanjšanega preživetja celičnih linij AML v primerjavi s celičnimi linijami CML in ne spremenjenega celičnega cikla. Na molekularnem nivoju so se proučevane celične linije razlikovale v izražanju AQP1, 3, 8, 9 in 11, SOD1, CAT in AATF. Tretiranje z ekstrakti je v pogojih oksidativnega stresa znižalo celično rast/proliferacijo pri celičnih linijah HL-60, KASUMI1 in K562 in povišalo količino reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin (ROS/RNS) pri celični liniji HL-60 oziroma znižalo njihovo količino pri celični liniji KASUMI1. Ekstrakti niso vplivali na celično rast/proliferacijo pri celični linji Ku812F in na količino ROS/RNS pri celičnih linijah K562 in Ku812F. Znižana celična rast v prisotnosti oksidativnega stresa in ekstraktov je bila posledica zmanjšanega preživetja celic in ne spremenjenega celičnega cikla. Tretiranje z ekstrakti brusnice je povišalo izražanje SOD1 pri celični liniji Ku812F, v prisotnosti oksidativnega stresa in specifičnih ekstraktov pa smo ugotovili še razlike v izražanju SOD1, NQO1 in PRDX1 med proučevanimi celičnimi linijami. Hipoksija je znižala celično rast/proliferacijo pri vseh proučevanih celičnih linijah, pri tem pa so bile celične linije AML bolj dovzetne za vplive hipoksije kot celične linije CML. Še več, hipoksija je specifično znižala metabolizem celice pri celičnih linijah AML. Znižana rast/proliferacija in metabolizem celičnih linij AML v primerjavi s celičnmi linijami CML v hipoksiji sta bila posledica zmanjšanega preživetja in ne spremenjenega celičnega cikla. Rezultati doktorske naloge kažejo, da se AML in CML razlikujeta v molekularnem in celičnem odzivu na dejavnike, ki vplivajo na celično redoks homeostazo. Molekularni mehanizmi, ki omogočajo večjo dovzetnost AML za ROS/RNS, ki vodijo v znižanje celične rasti/proliferacije in preživetja celic, bi lahko v prihodnje predstavljali potencialne klinične tarče za nadzorovanje in zdravljenje te bolezni.
Keywords: AML, CML, oksidativni stres, hipoksija, naravni ekstrakt, RT-qPCR
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 662; Downloads: 62
Full text (3,23 MB)

Abstract: Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo. Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.
Keywords: izolacija encimov, Pleurotus ostreatus, ekstrakt, gelska kromatografija, SDS-PAGE elektroforeza, ɑ-amilaza, lakaza, celulaza, proteaza, glukoamilaza
Published in DKUM: 03.01.2022; Views: 997; Downloads: 112
Full text (13,06 MB)

Abstract: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Keywords: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Published in DKUM: 09.10.2020; Views: 1551; Downloads: 143
Full text (1,23 MB)

Abstract: Vse večja zdravstvena in ekološka ozaveščenost ljudi je pripeljala do zmanjševanja uporabe aditivov in konzervansov v živilih. Zato se vse več uveljavlja aktivno in inteligentno pakiranje. Le-ta namreč ne zagotavlja le fizične zaščite, temveč omogoča daljši rok uporabe, varnost, kakovost in preprečuje možnost zunanje kontaminacije. V magistrski nalogi sem se ukvarjala z metodo za izboljšanje lastnosti polietilenske (PE) folije, primerne za uporabo v embalaži živil. Nanaša se na adsorpcijo dveh formulacij, in sicer formulacijo hitozana z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk ter na formulacijo proliposomov z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk, na površine PE folij. Metoda gravimetrije in infrardeče spektroskopije (FTIR) kažejo na uspešno vezavo obeh formulacij na folije. Poleg tega sta obe formulaciji zmanjšali prepustnost kisika in s tem zvišali barierne lastnosti folij. Prav tako se je stični kot, ki kaže na dobre protikondenčne lastnosti folije. Poleg navedenih uporabnih lastnosti kažejo funkcionalizirane folije protimikrobne in antioksidativne potenciale, vendar bi bilo za učinkovite inhibicije potrebno zvišat količino nanosa ali optimizirati tehnologije nanosa. S pomočjo SEM analize smo ugotovili, da gre za zelo neenakomeren nanos na površini folij, kar lahko vpliva na antioksidativni in protimikrobni potencial negativno in bi ga bilo možno izboljšat z kisikovo plazemsko aktivacijo. Prišla sem do zaključka, da metoda kaže dobro izhodišče za optimizacijo procesa, ki bi lahko kasneje izkazal tudi potencialno uporabo kot pakirni material v živilski industriji.
Keywords: aktivna embalaža, proliposomi, hitosan, ekstrakt grenivkinih pečk, funkcionalizacija PE
Published in DKUM: 10.04.2019; Views: 1376; Downloads: 158
Full text (1,72 MB)