| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 136
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo
Nika Hočevar, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Keywords: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 61; Downloads: 10
.pdf Full text (2,84 MB)

2.
Separacija in karakterizacija vrednih spojin iz zunanje arašidove (Arachis hypogaea L.) lupine z vodo pri podkritičnih pogojih
Maja Gračner, 2023, master's thesis

Abstract: Arašid (Arachis hypogaea L.) je strok ali stročnica iz družine Leguminosae. V svetovnem merilu se arašidi pridelujejo predvsem zaradi olja iz semen, so pa tudi pomemben vir beljakovinske hrane v državah v razvoju in v razvitih državah. Lupine arašidov so bogat in poceni stranski proizvodi predelave arašidov. Vsako leto pridelamo kar 5 milijonov ton lupin arašidov. Funkcionalne sestavine v lupinah arašidov so še vedno premalo izkoriščene, zato je gospodarsko zelo pomembno, da se podrobneje razišče lastnosti in možnosti uporabe lupin arašidov. Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimiziranje postopka izolacije vrednih spojin iz arašidovih olupkov z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Za separacijo vrednih spojin smo uporabili okolju prijazno ekstrakcijo s podkritično vodo. Načrt optimizacije na osnovi odzivnih površin nam je omogočil določitev optimalnih pogojev (temperature, časa ekstrakcije in razmerja topilo/material) za maksimiranje izkoristka ekstrakcije in vsebnosti furfuralov v ekstraktih. Pridobljene ekstrakte smo preučevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ter UV-Vis spektrofotometrije. Določevali smo celokupne ogljikove hidrate, totalne fenole, antioksidativno aktivnost, vsebnost sladkorjev (glukoze in fruktoze) ter derivate sladkorjev (levulinsko kislino, 5-HMF in furfural) Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so optimalni pogoji ekstrakcije za maksimiranje izkoristka in deleža furfurala izoliranega iz arašidovih lupin pri temperaturi 200 °C, času ekstrakcije 45 min in razmerju topilo/material 21 mL/g. Pri teh pogojih je teoretični izkoristek ekstrakcije znašal 30,43 %, eksperimentalni pa 31,36 %. Teoretična učinkovitost izolacije furfurala je bila 33,22 mg/g lupin, eksperimentalno dobljena pa 34,68 mg/g lupin. Pri teh pogojih so pridobljeni ekstrakti pokazali tudi bogat profil biološko aktivnih spojin, vključno s fenolnimi spojinami ter antioksidanti.
Keywords: zunanje lupine arašidov, podkritična ekstrakcija, Box-Behnken, metoda odzivnih površin, optimizacija
Published in DKUM: 28.11.2023; Views: 190; Downloads: 24
.pdf Full text (4,91 MB)

3.
Kombiniranje modelov razvrščanja vzorcev za razpoznavanje čustvenih izrazov iz posnetkov obraza v nekontroliranem okolju : diplomsko delo
Juš Osojnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V tem delu smo se ukvarjali z razpoznavanjem čustvenih izrazov v nekontroliranem okolju. Uporabljali smo metodo prenosnega učenja, kjer smo učili arhitekture konvolucijskih nevronskih mrež: EfficientNetB0, ResNet50, DenseNet121, InceptionV3 in Xception, na naboru podatkovnih zbirk FER-2013, AffectNet, AFEW/SFEW in Aff-Wild2. Modele smo nato kombinirali na osnovi rezultatov z metodama povprečenja in glasovanja. Modele smo kombinirali tudi na osnovi izluščenih značilnic. Uspešnost modelov smo merili po metrikah natančnosti in ocene F1. Na podatkovni zbirki FER-2013 smo dosegli najboljšo natančnost 72 %, na zbirkah AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 47 % in Aff-Wild2 52 % natančnost. Z našimi rezultati smo se približali najuspešnejšim raziskavam, ki so na posameznih podatkovnih zbirkah dosegle natančnosti: FER-2013 77 %, AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 54 % in Aff-Wild2 52 %.
Keywords: prepoznavanje čustvenih izrazov, slike obrazov, globoke nevronske mreže, modelno združevanje, ekstrakcija značilnic, okolje Keras
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 256; Downloads: 18
.pdf Full text (4,01 MB)

4.
Vpliv postopka predobdelave materiala na vsebnost vitaminov v ekstraktih cvetnega prahu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Karin Jakopič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Keywords: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 157; Downloads: 0
.pdf Full text (7,01 MB)

5.
Vpliv procesnih parametrov na kakovost in obstojnost ekstrakta ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) : diplomsko delo
Katja Fingušt, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na kakovost in obstojnost ekstrakta ameriškega slamnika. Želeli smo pridobiti stabilne ekstrakte ter izolirati čim višje vsebnosti polifenolov in polisaharidov. Najprej smo izvedli sejalno analizo, s katero smo določili mediansko zrno, najpogosteje zastopano zrno in koeficient zrnatosti, ter ugotovili, da je bila zrnatost neenakomerna. V laboratoriju smo izvajali vročo in hladno maceracijo ter ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabljali smo pet različnih topil: destilirano vodo, absolutni etanol ter mešanice etanol:voda (70:30), etanol:voda (50:50) ter etil acetat:voda (70:30). Ko smo izvedli vse ekstrakcije, smo pričeli z analiznim delom, kjer smo s spektrofotometričnimi metodami določili vsebnosti totalnih fenolov in proantocianidinov ter antioksidativno aktivnost ekstraktov in ugotovili, da je imel ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo in topilom etanol:voda (70:30), najvišji izkoristek, najvišjo vsebnost totalnih fenolov in najvišjo antioksidativno aktivnost. Najnižji izkoristek pa je imel ekstrakt, ki smo ga pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili absolutni etanol. Prav tako je imel ta ekstrakt tudi najnižjo vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov. Večinoma so ekstrakti pokazali visoke vsebnosti fenolnih spojin. Etanolni ekstrakti so pokazali višje vsebnosti fenolnih spojin, prisotnost vode pa je povečala ekstrakcijo proantocianidinov, kar je potrdilo naši hipotezi. Kot predvidevano smo najvišje izkoristke dobili pri vroči maceraciji. Kasneje smo izvedli mikroenkapsulacijo in pridobljenim formulatom določili antioksidativno delovanje ter ugotovili, da je bila učinkovitost precej nizka.
Keywords: ameriški slamnik, ekstrakcija, totalni fenoli, antioksidanti, proantocianidini, sejalna analiza
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 324; Downloads: 0
.pdf Full text (2,30 MB)

6.
Optimizacija postopka ekstrakcije sladkega pelina ( Artemisia annua L.) za izolacijo antioksidativnih in protirakavih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Rajh, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pojavnost raka se zaradi vse večje izpostavljenosti škodljivim snovem in onesnaženju okolja povečuje. Pomemben dejavnik, ki prispeva k napredovanju omenjene bolezni je oksidativni stres, katerega lahko zmanjšamo z antioksidanti. V preteklosti smo uporabljali sintetične antioksidante, danes pa se zaradi vse večje odpornosti na le te in njihovih negativnih stranskih učinkov uvajajo alternativni naravni viri. Med nje sodi tudi sladki pelin (Artemisia annua L.). Cilj diplomskega dela je bil optimizirati izolacijske postopke pridobivanja ekstraktov sladkega pelina, preveriti njihov antioksidativni potencial in določiti vpliv ekstraktov na metabolno aktivnost celične linije WM-266-4, ob nanosu. Z izvedbo nekonvencionalne ultrazvočne ekstrakcije in konvencionalnih ekstrakcijskih metod, hladne, tople in vroče maceracije ter ekstrakcije po Soxhletu, smo s topilom etanolom (W ≥ 96 %) pridobili ekstrakte sladkega pelina. Določili smo jim vsebnost antioksidantov na podlagi metode DPPH. Za najustreznejšo ekstrakcijsko metodo pridobivanja antioksidantov, toplo maceracijo z mešanjem, smo nato naredili optimizacijo eksperimentalnega načrta po računalniškem programu Design Expert. Kot raziskovani spremenljivki smo postavili temperaturo v območju med 23 °C in 80 °C ter hitrost mešanja med 100 rpm in 700 rpm. Ugotovili smo, da na vsebnost antioksidantov v ekstraktih vpliva temperatura, vpliv hitrosti mešanja med ekstrakcijo pa je zanemarljiv. Temperaturno območje od 55 °C do 62 °C se je za antioksidativni potencial ekstraktov izkazalo kot optimalno. Nazadnje smo preverili inhibicijo ekstraktov z najvišjo vsebnostjo antioksidantov na človeških melanomskih celicah s testom WST-8. Rezultati so pokazali, da vsi ekstrakti močno inhibirajo metabolno aktivnost rakavih celic, kar pripisujemo visokemu deležu antioksidantov v ekstraktih.
Keywords: antioksidanti, maceracija, ultrazvočna ekstrakcija, Soxhlet, WM-266-4 celice
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 216; Downloads: 6

7.
Vsebnost flavonoidnih komponent v posušenih olupkih mandarin in njihova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Andreja Bežan, 2023, master's thesis

Abstract: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Keywords: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Published in DKUM: 18.07.2023; Views: 311; Downloads: 53
.pdf Full text (4,99 MB)

8.
Izolacija trigonelina iz naravnih materialov in njegova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Anja Copot, 2023, master's thesis

Abstract: Grško seno je rastlina, bogata je z mnogimi hranljivimi snovmi in se lahko uporablja v različnih oblikah, zato je koristen dodatek k zdravi prehrani. Pripomore k izboljšanja zdravja in dobrega počutja ljudi. Ena izmed koristnih bioaktivnih spojin v grškem senu je trigonelin. Raziskave in vitro so potrdile antioksidativne in protivnetne lastnosti. V magistrski nalogi smo optimizirali ekstrakcijo trigonelina iz grškega sena. Izvedli smo kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov in materiala. Določili smo korelacijo med temperaturo in stabilnostjo trigonelina in preverili obstojnost spojine v človeških prebavilih. Analizirali smo tudi antioksidativne lastnosti pridobljenih ekstraktov. Ugotovili smo, da je za grško seno najbolj ustrezna Soxhletova ekstrakcija z metanolom, ugodne pa so tudi vodne raztopine etanola. Potrdili smo, da trigonelin ni antioksidant, vendar ekstrakti izražajo antioksidativno aktivnost zaradi prisotnosti fenolnih spojin. Pri testiranju termične stabilnosti trigonelina smo potrdili termolabilnost ciljne spojine. Rezultati gastrointestinalnega testa so pokazali, da je trigonelin obstojen tudi v stiku s prebavnimi encimi.
Keywords: trigonelin, grško seno, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, LC-MS/MS
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 325; Downloads: 97
.pdf Full text (3,07 MB)

9.
Optimizacija procesa ekstrakcije klorofila iz rastline Alfalfa (Medicago sativa) : magistrsko delo
Tjaša Hedžet, 2023, master's thesis

Abstract: Alfalfa (Medicago Sativa) oz. lucerna je večletna kmetijska rastlina iz družine grahovk in je ena najbolj znanih zdravilnih rastlin. Zaradi vsebnosti beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin je lucerna zelo hranljiva krma za prežvekovalce. Listi lucerne so dober vir klorofilov, karotenov in antocianov, ki so odgovorni za obarvanost listov v različnih letnih časih. Klorofil, ki ga pridobimo z ekstrakcijo iz rastlin je naravni pigment v oljetopni obliki. Uporaba oljetopnih aplikacij je zaradi slabše stabilnosti omejena, zato se oljetopen klorofil pogosto s postopkom saponifikacije pretvori v vodotopno obliko, imenovano klorofilin, s čimer se njegova uporaba razširi. V magistrskem delu smo optimirali proces ekstrakcije klorofila iz rastline Alfalfa in raziskali postopek pretvorbe oljetopnega magnezijevega klorofila v vodotopno obliko, natrijev bakrov klorofilin. Optimirali smo čas in izbiro topila za ekstrakcijo, ter izbiro topila za saponifikacijo. S spektrofotometrično metodo (UV/VIS) smo določili vsebnost bakra v ekstraktu in izračunali izkoristek ekstrakcije.
Keywords: alfalfa, ekstrakcija, magnezijev klorofil, natrijev bakrov klorofilin, saponifikacija, spektrofotometrija
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 395; Downloads: 64
.pdf Full text (2,67 MB)

10.
Ekstrakcija hmelja (Humulus lupulus L.) s sub- in superkritičnimi fluidi : doktorska disertacija
Katja Bizaj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Keywords: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Published in DKUM: 06.03.2023; Views: 526; Downloads: 210
.pdf Full text (5,88 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica