Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Arnolda Schönberga in njegovega glasbenega opusa. Arnolda Schönberga spoznamo kot učenca in kot učitelja, spoznamo ga kot abstraktnega človeka, ki se bojuje s triskaidekafobijo, ki ima velik vpliv na njegova dela. V magistrskem delu je tudi razlaga Schönbergovih odnosov s skladatelji njegovega kroga, ki so nanj tako ali drugače vplivali, hkrati pa spoznamo, da se je Schönberg posvečal tudi slikarstvu. V začetnem opisu glasbe 20.stoletja spoznamo obdobje, v katerem je Arnold Schönberg deloval, in glavne značilnosti te glasbe (ekspresionizem, atonalnost, dvanajsttonska tehnika). V enem izmed poglavij je podan kronološki pregled vseh njegovih del, nekatera dela so na kratko opisana, predstavljene pa so tudi značilnosti teh del. Uporabljena metodologija v magistrskem delu temelji na teoretičnih metodah. Te metode so: deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije, komparativna metoda in metoda klasifikacije. V zadnjem delu magistrske naloge je opravljena natančna oblikoslovna analiza njegovega dela Klavirske suite opus 25. Spoznamo kratek zgodovinski oris tega dela in pa zanimivo povezavo te suite s francoskimi in angleškimi baročnimi suitami. V zadnjem poglavju so podani rezultati raziskovalnega dela magistrske naloge. Na kratko se lahko seznanimo z rezultati analize Klavirske suite opus 25 in pa s povezavo te analize z njegovim življenjem, z njegovo fobijo in z njegovimi ustvarjalnimi obdobji (poznoromantično, atonalno in dvanajsttonsko obdobje).
Keywords: Arnold Schönberg, glasba 20. stoletja in ekspresionizem, dvanajsttonska metoda, Klavirska suita opus 25, triskaidekafobija, Alexander von Zemlinsky, Vassily Kandinksy.
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 1782; Downloads: 176
Full text (9,21 MB)

Abstract: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Keywords: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1366; Downloads: 160
Full text (252,95 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Keywords: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Published in DKUM: 20.10.2017; Views: 2987; Downloads: 269
Full text (7,48 MB)

Abstract: Diplomsko delo Ekspresionizem v slovenski umetnosti in v mojem lastnem ustvarjanju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen dela je predstaviti ekspresionistično gibanje v Evropi in njegov vpliv na slovensko slikarstvo. V prvem delu naloge so obravnavani začetki evropskega ekspresionističnega gibanja, temeljne značilnosti ter predstavitev najizrazitejših skupin Die Brücke in Der Blaue Reiter. Drugo poglavje je posvečeno začetkom slovenskega ekspresionizma, bistvenim značilnostim in razvoju sloga pri glavnih predstavnikih. Ekspresionizem je najbolj izrazit v delih bratov Franceta in Toneta Kralja, v delih Vena Pilona in Božidarja Jakca. V praktičnem delu so predstavljena moja lastna dela in kako se ekspresionistične prvine evropskih in slovenskih slikarjev kažejo v mojem lastnem likovnem snovanju.
Keywords: Ekspresionizem, Die Brücke, Der Blaue Reiter, slovenski ekspresionizem, slovenski ekspresionistični slikarji, France Kralj, Tone Kralj, Veno Pilon, Božidar Jakac.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 6801; Downloads: 703
Full text (2,21 MB)

Abstract: POVZETEK Ideja za izdelavo diplomskega dela z naslovom Pojav abstraktnega ekspresionizma v ZDA je v meni zorela že kar precej časa. Zato sem začela segati po delih, ki so odražala abstraktni ekspresionizem. V diplomskem delu sem tako opisala abstraktno umetnost, ki ni realistična, pri njej je pomembno bistvo, duh, ki se je otresel zunanje podobe predmeta, ki je zajeta z barvo, obliko in kompozicijo. Opisovala sem začetke in izoblikovanje abstraktne umetnosti v ZDA. Vplivni kritik Harold Rosenberg je predlagal izraz akcijsko slikarstvo, ki naj bi imelo specifičen pomen. Začetniki abstraktnega ekspresionizma v ZDA so bili individuumi, a med seboj kljub vsemu tesno povezani. Skupina, v katero so se uvrščali Jackson Pollock, Franz Kline, Robert Motherwell, Willem De Kooning, Ashile Gorky in še mnogi drugi, je predstavljala akcijsko slikarstvo, ni pa jih zanimala evropska abstraktna umetnost. Potem se je zgodilo – Jackson Pollock začne na platno polivati, zlivati barvo. Vse to počne z izredno slikarsko tankočutnostjo in tehniško umetnostjo tako, da postane vsak kvadratni centimeter slike zanimiv. To so bila velika platna, slikana na tleh, in sicer taka, da je hodil okoli njih in po njih. Po kapljah in curkih je zlival barvo iz pločevink. Tako so nastajala njegova dela. Hrepenenje, tesnobnost in ustvarjalna paradoksnost, ki se jim je predajal v zadnjih letih, so ga privedle do popolnega propada. Drugi del diplomskega dela sem posvetila svojim lastnim delom, ki pa so nastala pod močnim vplivom ameriškega abstraktnega ekspresionista Jacksona Pollocka. Opisala in prikazala sem celoten postopek akcijskega slikarstva s tehniko dripping painting.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: abstraktni ekspresionizem, akcijsko slikarstvo, dripping painting (umetnost kapljanja), umetnost, slika, barve.
Published in DKUM: 25.05.2016; Views: 2291; Downloads: 191
Full text (4,32 MB)