Search the digital library catalog

Abstract: Pri poučevanju naravoslovnih vsebin sta ključna razvoj naravoslovnih kompetenc in poučevanje, osredotočeno na učenca. Eden izmed načinov, kako to doseči, je izkustveno učenje, ki obsega tudi vključevanje živih živali v pouk bioloških vsebin na vseh stopnjah izobraževanja, v delu pa smo se osredotočili na pomembnost vključevanja živih živali v osnovni šoli. Vključevanje živih živali omogoča učencem boljše razumevanje življenjskih procesov v naravi in razvoj etičnosti do živali, hkrati pa povečuje njihovo učno motivacijo. Kljub številnim prednostim zaradi visokih stroškov, skrbi za živali med šolskimi počitnicami, negativnega odnosa nekaterih učencev do vseh ali nekaterih živali, predvsem pa zaradi pomanjkanja ustrezne literature učitelji redko vključujejo žive živali v pouk. Da bi učitelje spodbudili k večji vključitvi živih živali v pouk, smo pripravili primere vaj z nevretenčarji (pajek, rak enakonožec, ličinka volkca), ki učencem omogočajo pridobivanje znanja na metodološko in didaktično ustrezne načine. Vsaka vaja je opremljena z učnimi cilji, ki jih učenci lahko dosežejo med izvajanjem, hkrati pa so predstavljeni priporočeni časovni okvir izvedbe in druga priporočila oziroma omejitve v obliki učnih priprav. Zbirka vaj vsebuje teoretični uvod, cilje vsebine, navodila za izvedbo vaj, priporočila za učitelje in navodila ter naloge različnih kognitivnih nivojev za učence. S pripravljenim si prizadevamo spodbuditi učitelje k aktivnejšemu vključevanju živih živali v pouk bioloških vsebin in omogočiti učencem bogatejše in bolj (inter)aktivno učno okolje, ki spodbuja njihovo zanimanje za živali in njihovo vedenje ter pozitivno spreminja odnos do narave.
Keywords: eksperimentalno delo, etologija, pouk biologije, vedenje živali, žive živali
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,97 MB)

Abstract: Komercialni toplovodni kotel na lesene pelete je bil konstrukcijsko spremenjen tako, da je bilo mogoče izvajati merjenje procesnih parametrov tekom obratovanja. Med eksperimentalno preiskavo je bilo izmerjenih in zabeleženi več vitalnih procesnih parametrov: (1) osnovni parametri delovanja kotla, kot so temperatura hladilne vode, pretok hladilne vode, temperatura dimnih plinov in dovajanje goriva, (2) emisije snovi, tj. koncentracije več vrst snovi v dimnih plini, (3) temperature zgorevanja in dimnih plinov v zgorevalni komori in (4) pretoki zračnih tokov, ki so vstopali v zgorevalno komoro. Rezultati eksperimentalnega dela so služili vzpostavitvi in validacijo numerične simulacije zgorevanja. V tem delu je modeliranje zgorevanja izvedeno z uvedbo dvosmerne izmenjave med modelom pretvorbe sloja goriva in simulacijo zgorevanja plinske faze. Pretvorba trdnega goriva je modelirana z empiričnim 1D modelom gorivne plasti, ki je odvisen od izmerjenih obratovalnih parametrov, lastnosti goriva in empiričnega opisa procesa pretvorbe trdnega goriva. Numerično sta bila raziskana dva primera. Primer A je predstavnik »šibke« strategije stopenjskega dovajanja zraka, primer B pa »močne« strategije. Rezultati so pokazali da so temperature napovedane z RDT so sledile enakemu trendu kot izmerjene vrednosti, čeprav so bile v povprečju previsoke. RDT napovedi emisij CO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibke na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 69 % nižja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo CO. RDT napovedi emisij NO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibkega na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 10 % višja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo NO. Kljub preveliki napovedi temperature, ob upoštevanju pristopa inženirskega modeliranja s številnimi poenostavitvami in neznankami, lahko natančnost napovedi emisij štejemo za zadostno za inženirske namene. Predstavljeni pristop modeliranja bi tako lahko uporabili za vrednotenje novih procesnih parametrov, geometrijskih zasnov in konfiguracij šob za dovod SZ. 
Keywords: Zgorevanje, lesni peleti, mala kurilna naprava, fiksna rešetka, računalniška dinamika tekočin (RDT), empirični model zgorevanja, eksperimentalno delo, meritve emisij, meritve procesnih parametrov, temperatura zgorevanja.
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 624; Downloads: 104
Full text (9,32 MB)

Abstract: Načrtovanje osnovnošolskih fizikalnih poskusov je lahko velik izziv, če nas zanima ustrezna zahtevnost ter učinkovitost izvedbe. Pri tem si lahko pomagamo z razpoložljivimi orodji in pripomočki, saj lahko denimo kompleksne fizikalne poskuse podpremo z različnimi računalniškimi animacijami, videoposnetki in simulacijami. Menimo, da je pri fizikalnih poskusih ključnega pomena tudi razvijanje naravoslovne pismenosti, naravoslovnih kompetenc in povezovanje fizikalnih pojavov z vsakdanjim življenjem. Poleg krepitve naravoslovne pismenosti ne smemo pozabiti na digitalne kompetence, ki bi jih učenci morali usvajati pri vsakem predmetu. V magistrskem delu predstavimo razvoj naravoslovnih in digitalnih kompetenc skozi fizično računalništvo z uporabo mikrokrmilnika BBC Micro:bit. Najprej predstavimo namen in primere eksperimentalnega dela pri pouku osnovnošolske fizike s poudarkom na fizikalnem računalništvu. Nato predstavimo zbirko vaj, ki smo jo najprej pilotno testirali z devetošolci in glede na rezultate izboljšali za osrednje testiranje. Na koncu podamo rezultate glede učinkovitosti zbirke vaj in razmislek o možni vključitvi v pouk fizike. Rezultati kažejo, da je zbirka vaj učinkovita, vendar bi bila potrebna še bolj poglobljena analiza glede optimalne vključitve zbirke poskusov v obvezni predmet fizika zaradi časovnih omejitev.
Keywords: BBC Micro:bit, eksperimentalno delo, fizično računalništvo, pouk fizike, naravoslovne kompetence, digitalne kompetence
Published in DKUM: 15.06.2022; Views: 831; Downloads: 55
Full text (2,94 MB)

Abstract: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Keywords: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 1016; Downloads: 82
Full text (2,07 MB)

Abstract: V magistrskem delu je bil glavni cilj postaviti eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika v ospredje in dokazati učinke izbire te metode poučevanja pri učencih z učnimi težavami in učencih z morebitnimi učnimi težavami. Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen in opisan pouk naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ter njegov pomen. V nadaljevanju so opisane metode dela, splošne in specifične učne težave in njihova delitev. Raziskane so povezave med njimi in predmetom naravoslovja in tehnike. V empiričnem delu naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila opravljena na dvojezičnih in enojezičnih šolah, in sicer na neslučajnostnem vzorcu četrtega in petega razreda osnovne šole mestnih in podeželskih šol. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, glavni cilj pa je bil ugotoviti ali vpliva eksperimentalna oblika dela pri predmetu naravoslovje in tehnika na stopnjo znanja učencev z učnimi težavami. Preučen je bil njihov odnos do predmeta naravoslovje in tehnika, prav tako pa njihovo zanimanje za eksperimentalno delo pri tem predmetu. Analizirali smo, ali eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika vpliva na uspešnost pri doseganju višjih taksonomskih stopenj znanja Bloomove taksonomije. Rezultati so pokazali, da po izvedbi eksperimentalnega dela učenci z učnimi težavami napredujejo in so uspešnejši pri doseganju višjih taksonomskih stopenj. Ugotovljeno je bilo, da so učenci, vključeni v raziskavo za tovrstno metodo dela, motivirani. Ovrednotili smo, da je vključevanje eksperimentalne metode dela ključnega pomena pri predmetu naravoslovje in tehnika, saj motiviramo za delo tudi učence z učnimi težavami. Prenos naravoslovnega znanja je tako učinkovitejši in trajnejši.
Keywords: naravoslovje in tehnika, učne težave, eksperimentalno delo, učne metode, učenci četrtega in petega razreda.
Published in DKUM: 18.08.2017; Views: 1727; Downloads: 234
Full text (1,31 MB)