Search the digital library catalog

Abstract: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti.
Keywords: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 135; Downloads: 12
Full text (682,41 KB)

Abstract: Zgodnje poučevanje naravoslovja je v predšolskem obdobju zelo priporočeno, saj otroci zelo radi raziskujejo in se učijo novih stvari. Je pa v praksi to področje, predvsem z vidika eksperimentiranja, kjer otroci prevzamejo vlogo preizkuševalcev, velikokrat zapostavljeno ali pa pomanjkljivo načrtovano in izvedeno. To se v kasnejših letih kaže tudi v pomanjkanju znanja pri naravoslovnih predmetih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je s pomočjo strokovne literature predstavljeno zgodnje poučevanje naravoslovja, priprava na izvajanje eksperimentalnih dejavnosti v vrtcu ter vlogo odraslih pri le-teh. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v Javnem zavodu Vrtec Zreče, in njeni rezultati. Z otroki so bile izvedene eksperimentalne dejavnosti, s katerimi se je ugotavljalo, zakaj nekateri predmeti plavajo, drugi pa potonejo. Pri izvajanju poskusov so bili uporabljeni predmeti različnih velikosti, oblik in materialov. Večina otrok je bila prepričana, da je plovnost predmeta odvisna predvsem od mase, torej da težki predmeti potonejo. Z eksperimentiranjem je bilo ugotovljeno, da na plovnost vplivajo posamezni materiali, saj se le-ti med sabo razlikujejo po gostoti. Eksperimentiranje je s strani otrok bilo izvedeno z velikim navdušenjem, kar je lahko spodbuda za strokovne delavce, zaradi česar bi eksperimentalne dejavnosti, bodisi z različnimi tekočinami ali pa preučevanjem pojavov, bile večkrat vključene v načrtovano vzgojno-izobraževalno delo.
Keywords: plovnost, zgodnje naravoslovje, eksperiment, predšolski otrok
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 926; Downloads: 136
Full text (3,09 MB)

Abstract: Lebdeči sloj, ki se uporablja v najpomembnejših industrijah, je na prvi pogled preprost pojav, vendar je v resnici izredno kompleksen in zahteva za izdelavo naprave, v kateri ga želimo vzpostaviti, veliko znanja ter prilagajanja. V magistrski nalogi so v prvem delu predstavljene osnove omenjenega pojava, v drugem delu je prikazana zasnova in izdelava naprave, v zadnjem pa rezultati meritev, ki so bili izvedeni na napravi, ter primerjava rezultatov z analitičnim izračunom. Izkaže se, da se pri previdni obravnavi in interpretaciji rezultatov meritve ujemajo z analitičnim izračunom.
Keywords: lebdeči sloj, distribucijska plošča, velikost delcev, eksperiment
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 929; Downloads: 220
Full text (3,00 MB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Izvajanje eksperimentov tematskega sklopa snovi pri pouku spoznavanja okolja v osnovni šoli je namenjeno izpostavitvi pomembnosti eksperimentiranja pri pouku spoznavanja okolja. Raziskovanje je usmerjeno v tematski sklop snovi, saj glede na priporočila učnega načrta prav ta sklop zahteva aktivno raziskovanje snovi in snovnih sprememb. V teoretičnem delu predstavimo predmet spoznavanje okolja, pomembnost zgodnjega uvajanja naravoslovja, opis naravoslovnih postopkov, podrobno predstavimo tudi eksperiment pri učenju in izsledke tujih raziskav. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki na podlagi anketnega vprašalnika med učitelji razrednega pouka od 1. do 3. razreda. Prek analize odgovorov spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učitelji zavedajo pomembnosti izvajanja eksperimentov v tematskem sklopu snovi in da jih tudi pogosto izvajajo (vsaj tri na leto). Kljub vsemu pa pri izvajanju izražajo veliko potrebo po kvalitetni zbirki eksperimentov ter izpostavljajo pomanjkanje ustreznih merilnih instrumentov. Učitelji izvajajo demonstracijske eksperimente in eksperimentalno delo učencev, saj se podobno kot mnogi avtorji objavljenih raziskav večinoma zavedajo, da učenci z eksperimentiranjem usvojijo praktična in povezljiva znanja ter pridobijo izkušnje in spretnosti. V zaključku je didaktično dodelan primer za eksperimentalno delo učencev (sušenje sadja).
Keywords: eksperiment, eksperimentiranje, spoznavanje okolja, tematski sklop snovi
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1100; Downloads: 152
Full text (1,31 MB)

Abstract: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Keywords: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 1133; Downloads: 52
Full text (1,87 MB)