SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vključimo gozd v pouk Podružnične šole Kog
Jasna čurin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil priprava in izvedba aktivnosti na temo Gozd na območju Podružnične šole Kog. V nalogi so opisane možne aktivnosti v gozdu in izvedba naravoslovnega dneva. Za splošno obravnavo teme gozd je možno uporabiti več metod dela, od verbalno-tekstualnih metod do izkustvenega in sodelovalnega učenja. Predstavljene so nekatere oblike dela, primerne za aktivnosti v gozdu in izvedbo naravoslovnega dela: projektno učno delo, raziskovalno delo, problemski pouk, terensko delo, ekskur
Keywords: Gozd, metode dela, oblike dela, naravoslovni dan, ekskurzija, sodelovalno učenje, prvo triletje.
Published: 17.02.2009; Views: 3014; Downloads: 668
.pdf Full text (11,99 MB)

2.
EKSKURZIJE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA IN DRUŽBI
Urška Jeznik, Melita Koležnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna osnovna šola teži k temu, da bi bil pouk čim bolj prijeten za učenca in učitelja, prav tako pa tudi daje poudarek izkustvenemu učenju. K temu veliko prispevajo ekskurzije, ki povežejo teorijo s prakso. Diplomsko delo predstavlja ekskurzijo od načrtovanja in izvedbe do evalvacije. V empiričnem delu so raziskana mnenja učiteljev razrednega pouka tretjih in četrtih razredov o ekskurziji pri pouku spoznavanja okolja in družbi. Pridobili sva podatke o vrstah in številu ekskurzij, ki jih učitelji načrtujejo v šolskem letu, v katerem letnem času jih najpogosteje načrtujejo, katere tematske sklope najpogosteje vključijo v ekskurzijo in v kolikšni meri pri načrtovanju sodelujejo z drugimi učitelji. V nadaljevanju smo predstavili aktivnosti učencev med ekskurzijo, kateri zunanji sodelavci sodelujejo pri izvedbi ekskurzije in načine evalvacije. Na koncu so opisane težave, s katerimi se učitelji soočajo pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji ekskurzij. Ti podatki so bili pridobljeni z anketnim spraševanjem 270 učiteljev, in sicer iz devetih območnih enot ZRSŠ.
Keywords: ekskurzija, spoznavanje okolja, družba, tretji razred, četrti razred, osnovna šola.
Published: 10.04.2009; Views: 2488; Downloads: 224
.pdf Full text (1,65 MB)

3.
NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA EKSKURZIJE V DOMAČEM KRAJU NOVEM MESTU
Tanja Žiberna, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Tema diplomske naloge je načrtovanje in priprava ekskurzij v domačem kraju, Novem mestu, v okviru spoznavanja domače pokrajine v 5. razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo predstavlja naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti domačega kraja, Novega mesta z bližnjo okolico, s pomenom ekskurzije kot oblike vzgojno-izobraževalnega dela, z vzgojno-izobraževalnimi cilji in vsebinami o domači pokrajini iz nacionalnega učnega načrta za 5. razred predmeta Družba in analizo priročnikov za učitelje različnih založb s cilji in vsebinami o domači pokrajini ter njihovo primerjavo. Namen diplomske naloge sta načrtovanje in priprava dveh ekskurzij v domačem kraju, namenjenih učencem 5. razreda osnovne šole in s tem prikazati domači kraj, domačo pokrajino s to vzgojno-izobraževalno obliko. Žal ni bilo možno, da bi načrtovani ekskurziji tudi izvedla in videla njuno dejansko uspešnost. Sodelovala pa sem z učiteljicama OŠ Šentjernej pri načrtovanju in izvedbi ekskurzije v 5. razredu devetletne osnovne šole ter naredila analizo izvedene ekskurzije.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Družba, domača pokrajina, domači kraj, Novo mesto, ekskurzija, načrtovanje, priprava
Published: 19.05.2009; Views: 2543; Downloads: 308
.pdf Full text (23,48 MB)

4.
Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno skupino druga triada osnovne šole
Maja Miketek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna osnovna šola teži k čim bolj aktivnem vključevanju učencev v pouk. Učitelji bi se morali zavedati, da pouk naravoslovja ne sme biti le zbirka informacij in znanja. Različne metode podajanja znanja lahko naredijo spoznavanje naravoslovja zabavno, prijetno in zanimivo. Otroci raje spoznavajo naravo v naravi kot pa v učilnici. Eno lepših učilnic v naravi omogoča Mariborski otok. Večina ljudi ga pozna kot kopališče, vendar je Mariborski otok veliko več kot to. Je zaščiteno območje v naravovarstvenem in kulturnem smislu. Ker je zanj značilna velika rastlinska in živalska pestrost, lahko poteka v tej učilnici veččutno raziskovalno učenje. Neposreden stik z rastlinami in živalmi ter spoznavanje narave z vsemi čutili, prebudi v učencih naravno začudenje, občudovanje in radovednost. Vključevanje ekskurzij na Mariborski otok ter učenčevo samostojno delo in raziskovanje, razvija odnos do naravoslovja kot predmeta in narave. Tak način učenja ima tudi vzgojno vrednost. Med ekskurzijo nastaja sproščeno demokratično vzdušje, učenci razvijajo medsebojno komunikacijo in spoštovanje. Individualne razlike posameznikov izginejo. V diplomski nalogi so predstavljene naravoslovne aktivnosti, ki se lahko izvajajo na Mariborskem otoku in so primerne predvsem za učence 4., 5. in 6. razredov. Naloge so zastavljene tako, da učenci z njimi razvijajo prostorske predstave, povezujejo teorijo s prakso ter širijo svoje znanje.
Keywords: naravoslovje, ekskurzija, Mariborski otok, učne metode
Published: 08.04.2010; Views: 1679; Downloads: 202
.pdf Full text (3,75 MB)

5.
EKSKURZIJA V STRAŽUNSKI GOZD
Urška Fijačko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena ekskurzija v Stražunski gozd. Vsebine na to temo se pojavljajo v učnem načrtu prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja. Namen diplomskega dela je bil pripraviti gradivo za vzgojno-izobraževalni proces pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. Gradivo bo omogočilo učiteljem Osnovne šole borcev za severno mejo boljše vključevanje bližnjega Stražunskega gozda v pedagoški proces. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivno raziskovalno metoda, za pripravo učnih listov in za načrtovanje ekskurzije je avtorica uporabila metodo analize in sinteze, v drugem delu je ugotovitve tudi praktično izvedla v obliki ekskurzije v Stražunski gozd.
Keywords: Stražunski gozd, ekskurzija, metode in oblike dela, 3. razred
Published: 31.05.2010; Views: 3177; Downloads: 236
.pdf Full text (16,85 MB)

6.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Keywords: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Published: 28.07.2010; Views: 2972; Downloads: 500
.pdf Full text (2,43 MB)

7.
Ekskurzija kot učna metoda
Sandra Kelemina, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje izvedbo ekskurzije s področja tehnologije in obdelave kovinskih materialov, v podjetja, v katerih se ukvarjajo z mehansko in toplotno obdelavo kovinskih materialov. Opisana je učna metoda ekskurzija, mehanski in toplotno obdelovalni postopki, zapisane so tudi vsebine in cilji od osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja s področja mehanske in toplotne obdelave. Na koncu je narejena tudi priprava na ekskurzijo, ki se nanaša na višješolski študijski program Strojništvo.
Keywords: Ekskurzija, Mehanska obdelava materialov, Toplotna obdelava materialov
Published: 21.04.2016; Views: 506; Downloads: 115
.pdf Full text (1,41 MB)

8.
Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre
Aleksandra Šumanova, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Keywords: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Published: 03.05.2016; Views: 696; Downloads: 106
.pdf Full text (5,25 MB)

9.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Keywords: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Published: 06.06.2016; Views: 1338; Downloads: 239
.pdf Full text (1,92 MB)

10.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Keywords: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Published: 20.10.2016; Views: 594; Downloads: 88
.pdf Full text (3,63 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica