| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SLOVENSKI ROMAN NA PRELOMU TISOČLETJA
Barbara Majhen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja. Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu. Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Keywords: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Published: 07.01.2011; Views: 3283; Downloads: 445
.pdf Full text (878,58 KB)

2.
Poetika romanov Draga Jančarja: To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj
Alenka Korbun, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Keywords: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Published: 05.09.2011; Views: 4563; Downloads: 653
.pdf Full text (827,04 KB)

3.
Vidik filozofske misli pri Edvardu Kocbeku in analiza njegove slogovnosti na primeru Črne orhideje
Mateja Renko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Keywords: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija, – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Published: 21.07.2011; Views: 4554; Downloads: 398
.pdf Full text (2,51 MB)

4.
LITERARNO-PROGRAMSKI ZNAČAJ SLOVENSKEGA REVIJALNEGA TISKA MED LETOMA 1950 IN 2000
Tadeja Urbanič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Literarno-programski značaj slovenskega revijalnega tiska med letoma 1950 in 2000 zajema širok spekter avtorjev ter njihovih člankov in literarnih del. Poudariti je treba, da je to obdobje v slovensko književnost prineslo mnogo smeri in nemalo tokov. V diplomskem delu si bomo podrobneje ogledali socialni realizem ob člankih O socialističnem realizmu Aleksandra Fadjejeva, Za socialistično idejnost naše kulture Miška Kranjca ter Socialistični realizem Maksima Gorkega Josipa Vidmarja; nato bomo skušali najti korelacije med omenjenimi članki, objavljenimi v slovenskem revijalnem tisku, ter romanom Pisarna iz trilogije Miška Kranjca in pesniško zbirko V vzponu mladosti Lojzeta Krakarja. Socialnemu realizmu bo sledil čas eksistencializma in strukturalizma, ki je vnesel veliko novosti. Ogledali si bomo članka Umetnost kot struktura ter Avantgarda in Slovenci avtorja Janka Kosa in zatem članka O marksizmu in eksistencializmu Jeana P. Sartra ter O Izvoru umetniškega dela Martina Heideggerja; spet bomo poskusili najti korelacije med njimi in literarnimi deli, to sta drami Antigona Dominika Smoleta in Človek v šipi Petra Božiča ter pesniški zbirki Požgana trava Daneta Zajca in Mozaiki Gregorja Strniše. Leta modernizma in ultramodernizma bomo predstavili ob člankih Novi roman in resničnost Alaina Robbe-Grilleta ter Antiroman Jeana Bloch-Michaela. Odseve bomo iskali v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga, v pesniških zbirkah Poker Tomaža Šalamuna in Agamemnon Francija Zagoričnika ter v drami Znamke, nakar še Emilija Dušana Jovanovića. V zadnjem obdobju, ki je predmet diplomskega dela, pa še »živimo«: to je čas postmodernizma. Videli ga bomo v članku Literatura izpolnjenosti (s podnaslovom Postmoderna literatura) Johna Bartha in v zbirki esejev Prevzetnost in pristranost Matevža Kosa; predstavitev se bo dotaknila nekaterih postmodernističnih del, in sicer zbirke kratkih zgodb Šopki za Adama venijo Andreja Blatnika, romana Pozlata pozabe Igorja Bratoža in pesniške zbirke Soneti Milana Jesiha.
Keywords: literarne revije, socialistični realizem, eksistencializem in strukturalizem, modernizem in ultramodernizem, postmodernizem.
Published: 29.01.2013; Views: 2406; Downloads: 382
.pdf Full text (1,09 MB)

5.
PRVINE GROTESKE IN ABSURDA V DRAMI SALTO MORTALE NEBOJŠE POPA TASIĆA
Barbara Jamšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga skozi natančnejšo razlago in raziskavo znanih motivov, različnih teorij groteske, eksistencializma in Camusove filozofije absurda analizira dramo Salto Mortale Nebojše Pop Tasića. Drama je bila napisana leta 2012 po naročilu Lutkovnega gledališča Maribor za lutkovno uprizoritev režiserja Silvana Omerzuja, ki je namenjena odrasli publiki. Zaradi zanimivo in inovativno prepletenih znanih srednjeveških, ljudskih in bibličnih motivov ponuja veliko možnosti za interpretacijo. Aktualizacija na nivoju kritike in analize človekove duše se kaže v pojavu groteske in absurda v drami. Diplomska naloga je zgrajena tako, da glavnim poglavjem, kjer natančneje raziščem in interpretiram znane motive in teorije, sledi analiza drame in posledično tudi uprizoritve skozi različne perspektive raziskanih tez. Potrjuje se, da lahko le groteska in absurd v drami in uprizoritvi današnjega bralca, pa tudi gledalca, pripeljeta do tako močnega čustvovanja in dojemanja tragike odsotnosti človeškega v človeku.
Keywords: Nebojša Pop Tasić, Salto Mortale, Silvan Omerzu, mrtvaški ples, Vidov ples, smrt, groteska, absurd, sedem smrtnih grehov, Lenuh, nesmrtnost, M. Bahtin, A. Camus, eksistencializem.
Published: 25.09.2014; Views: 1353; Downloads: 117
.pdf Full text (5,17 MB)

6.
BIVANJSKA TEMA V IZBRANIH PRIPOVEDIH PETRA BOŽIČA
Barbara Srečković Žlak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu Bivanjska tema v izbranih pripovedih Petra Božiča sem raziskovala odtujenost Božičevih likov do sveta in splošnih družbenih norm, poiskala sem vzporednice z avtorjevim življenjem. Ugotavljala sem kakšen pomen ima smrt in ali je le ta rešitev. V vseh delih sem iskala pozitivne stvari, saj sem skušala dokazati, da si osebe želijo živeti in nekam spadati. Analiza zajema naslednja dela Petra Božiča, ki sem se jih lotila po letnici nastanka: Beli šal (1954), Izven (1963), Na robu zemlje (1968), Jaz sem ubil Anito (1972), Zemlja (1976), Na njeni travi (1976) in Očeta Vincenca smrt (1979). Moje ugotovitve so, da vsi liki hrepenijo po ljubezni in občutku pripadnosti, a jih v večini primerov definira že preteklost, ki jih tako zaznamuje, da ji ne morejo uiti. Kruta usoda jih čaka za vsakim vogalom, sami pa niso dovolj močni, da bi z lastno močjo to vez pretrgali in živeli naprej. Bivanjski problem oseb se kaže zaradi preteklosti, nadaljuje se tudi v sedanjosti. Osebe se nenehno soočajo s težavo, da nikjer ne morejo živeti. Ker so tako zaznamovane, uničijo še tiste lepe stvari, ki se jim ponudijo, saj jih enostavno ne znajo sprejeti. Ženski liki so tisti, ki glavnim osebam pomagajo, a ker tudi same niso dovolj močne, jih ne rešijo, ampak potonejo tudi one. V vseh analiziranih delih se močno čuti Božičeva težnja, da so vse osebe obsojene na propad že od samega začetka in da so vseskozi izgubljene.
Keywords: bivanjska tematika, eksistencializem, odtujenost, vloga oseb
Published: 29.07.2016; Views: 1286; Downloads: 66
.pdf Full text (764,87 KB)

7.
Vprašanje zveličanja in vloga ljubezni kot eksistencialne sile v vidnejših delih Perspektiv
Davorin Bole, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri našem raziskovanju smo bili osredotočeni na literarna dela, članke, eseje in feljtone Perspektiv, ki so ustrezali tematiki in metodologiji doživljanja ljubezni kot eksistencialne sile. Raziskovali smo neavtentičnost človeka v sodobnem svetu, Bloch-Michelovo vprašanje zveličanja, problem alienacije in Gorzejevega "veselega robota". V Božičevem romanu Izven smo se soočali z mejnimi situacijami človekove psihe in razkrinkali oklep, pod katerim se skriva posameznik v družbi. V esejih Bloch-Michela, Heideggerja, Lowenthala idr. smo iskali substitut za stanje po ukinitvi boga. Ogledali smo si fenomen smrti pri Božiču, Zajcu, Solerju, Drumond de Andreadeu in Frommu ter prepoznali ključ do vrat ljubezni pri Popovićevi poeziji. Wienersova poezija z vprašanjem dokončane črte in poezija Vegrijeve z vprašanjem pojoče ovratnice časa nas je preokupirala z raziskovanjem največjega strahu - minljivosti. V Makarovičevih esejih smo odkrili telepatijo umetnine. Posebej smo se posvetili beli simboliki Strniševega samoroga in okoliščinam, v katerih se pojavlja. Vrh našega raziskovanja je bila Šoljanova pesem Eksaltacija v pomladnem dežju, ki je s svojo brezčasnostjo in z elementom ljubezni nabito energijo osmislila naše raziskovanje. Šoljanovi eksaltaciji enakovredna utež je bila lirična proza Krambergerjevega Fanta skupaj s poezijo Iva, Gotovca, Eluarda, Kocbeka in Ferlinghettija. Prisluhnili smo afriški zavesti in liriki Mandessija, Diopa, Hughesa in Senghorja ter soglašali z afriško prizemljenostjo, udeleženostjo, sočutjem. Ob koncu smo silno voljo doživljanja odkrivali v zenu, katerega cilj je satori - stanje bliskovitega razsvetljenja. Poezija Jacka Kerouaca je bila pravo utelešenje prakticiranja zena, hkrati pa utelešenje naše metode raziskovanja - doživljanja ter naše tematike raziskovanja - zveličanja oz. ljubezni kot eksistencialne sile.
Keywords: revija Perspektive, zveličanje, ljubezen, eksistencializem, zen, satori, razsvetljenje, ontologija.
Published: 28.07.2016; Views: 410; Downloads: 50
.pdf Full text (596,83 KB)

8.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, original scientific article

Abstract: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Keywords: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Published: 06.02.2018; Views: 259; Downloads: 230
.pdf Full text (328,61 KB)
This document has many files! More...

9.
Vše ztratilo dřívější samozřejmost - existenciální prvky v rané povídkové tvorbě Karla Čapka (Boží muka, Trapné povídky)
Agnieszka Janiec-Nyitrai, 2015, original scientific article

Abstract: Vse je izgubilo nekdanjo jasnost – eksistencialistični elementi v zgodnjih kratkih zgodbah Karla Čapka (Boží muka, Trapné povídky) Namen prispevka je odkriti in predstaviti možne sledi eksistencializma v zgodnjih kratkih zgodbah Karla Čapka (Boží muka – Kalvarija, Trapné povídky – Smešne pripovedke) ter opredeliti način njihovega upodabljanja. Avtorica skuša spremljati spremembe v razmišljanju češkega pisatelja, ki jih je mogoče zaslediti v dveh analiziranih kratkih zgodbah, in jih predstaviti v eksistencialističnem konktekstu.
Keywords: Karel Čapek, Boží muka, Trapné povídky, češka književnost, češka kratka proza, eksistencializem, literarne študije
Published: 19.02.2018; Views: 292; Downloads: 139
.pdf Full text (2,33 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica