1. Izboljševanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji2025 Abstract: Monografija “Izboljševanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji” združuje pet poglavij, ki analitično obravnavajo ključne dimenzije lokalnega podjetniškega ekosistema: strateške pristope RRA LUR, kadrovske in mentorsko-izobraževalne programe, pravne mehanizme, tehnološko podporo MSP, zaznave digitalne transformacije agencije. Na podlagi empiričnih podatkov in poglobljenih intervjujev so oblikovani konkretni predlogi za nadgradnjo obstoječih sistemov podpore, s čimer se krepi inovativnost, prilagodljivost in trajnostni razvoj podjetniškega okolja v regiji.
Keywords: podporno okolje, podjetniški ekosistem, mentorstvo in izobraževanje, digitalna transformacija, pravna podpora, kadri
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (7,21 MB)
This document has many files! More... |
2. Dejavniki uspeha in neuspeha start-up podjetij ter vloga podjetniških inkubatorjevTilen Lamut, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava dejavnike uspeha in neuspeha start-up podjetij ter vlogo podjetniških inkubatorjev pri podpori start-up podjetjem v Sloveniji. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen in definicija start-up podjetij, prav tako so razdelani dejavniki uspeha in neuspeha ter razvojne faze start-up podjetij. Poseben poudarek je namenjen podjetniškim inkubatorjem, njihovim oblikam podpore in vplivu na rast podjetij. Empirični del temelji na anketni raziskavi med slovenskimi start-upi. Rezultati kažejo, da je za večjo zaznano koristnost inkubatorja in večji prispevek k uspehu podjetja pomembnejša predvsem raznolikost oblik sodelovanja (npr. mentorstvo, delavnice, mreženje) kot pa sama dolžina vključevanja, saj je daljše sodelovanje med podjetji redkejše. Kot glavni dejavnik tveganja za neuspeh je bilo prepoznano pomanjkanje dostopa do kapitala, medtem ko se neučinkovitost ekipe ni izkazala kot pomembno tveganje. Na zunanji ravni so podjetniki kot največje ovire izpostavili zapleteno birokracijo, omejen dostop do kapitala in težave pri pridobivanju kupcev, kot ključne priložnosti za izboljšanje pa vidijo boljšo dostopnost financiranja, poenostavitev administrativnih postopkov in krepitev podjetniške kulture.
Keywords: start-up podjetje, dejavniki uspeha, dejavniki neuspeha, podjetniški inkubator, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (2,29 MB) |
3. SLOVENSKI STARTUP EKOSISTEM MED SVETOVNO ELITO: ANALIZA, PRIMERJAVA, PRIPOROČILASimon Špindler, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko slovenskega start-up ekosistema v primerjavi z izbranimi tujimi primeri – ZDA, Nemčijo in Singapurjem. V zadnjih letih start-up podjetja pridobivajo vse večji pomen pri razvoju inovacij, ustvarjanju delovnih mest in krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. Kljub obstoju določenih potencialov Slovenija pri razvoju podpornega okolja za start-upe zaostaja za najboljšimi praksami.
V delu je poudarek namenjen analizi ključnih elementov, ki omogočajo uspešno delovanje podjetniškega ekosistema: zakonodajnega okolja, dostopa do kapitala, vloge podpornih institucij in podjetniške kulture. S primerjalnim pristopom so izpostavljene razlike in podobnosti med državami ter identificirane dobre prakse, ki bi jih lahko uspešno prenesli v slovensko okolje. Ugotovitve kažejo, da Slovenija kljub dobrim osnovam potrebuje usmerjene sistemske spremembe, kot so jasna nacionalna strategija, izboljšanje davčnega in investicijskega okolja ter okrepitev sodelovanja med deležniki. Naloga se zaključi s predlogi za izboljšanje slovenskega ekosistema in z nakazanimi možnostmi nadaljnjega raziskovanja.
Keywords: podjetništvo, podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, primerjava, zakonodaja, kapital, kultura
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (982,28 KB) |
4. Izkušnje vzgojiteljev z naravnim materialom iz gozda : diplomsko deloLarisa Unger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V prvem delu smo predstavili zgodnje učenje naravoslovja v vrtcu, pomen učenja v naravi, njegov vpliv na otrokov razvoj ter učilnico na prostem. Prav tako smo predstavili gozdni ekosistem, značilnosti gozda skozi letne čase, pomen gozda za človeka, varnost v gozdu in kako je gozd spodbudno učno okolje. Posvetili smo se tudi naravnim materialom v gozdu in igralnici, naravnim materialom in igračam ter dejavnostim, ki jih lahko izvedemo z naravnimi materiali. Drugi del je empirični, kjer smo uporabili neeksperimentalno raziskovalno metodo, s katero smo po izkušnjah vzgojiteljev evalvirali razlike pogostosti uporabe gozdnih naravnih materialov v mestnih in podeželskih vrtcih glede na različna starostna obdobja in letne čase. V anketnem vprašalniku je sodelovalo 111 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Na osnovi podatkov, pridobljenih s pomočjo spletne ankete, smo ugotovili, da podeželski in mestni vrtci uporabljajo gozdne naravne materiale pri igri in učenju ter da se med njimi pojavijo razlike glede na pogostost uporabe le-teh. Prav tako smo ugotovili, da prvo in drugo starostno obdobje uporablja gozdne naravne materiale in da med njimi ni bistvenih razlik. Pojavijo se le manjše razlike v pogostosti uporabe gozdnih naravnih materialov in v pogostosti uporabe le-teh na različnih površinah. Skozi celo leto večina vrtcev uporablja gozdne naravne materiale, le da je odstotek uporabe v toplejših letnih časih večji kot v hladnejših.
Keywords: gozd, gozdni ekosistem, naravni materiali, predšolska vzgoja, mestni in podeželski vrtci
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (2,02 MB) |
5. Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence : GEM Slovenija 2024Karin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Polona Tominc, Matej Rus, 2025 Abstract: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Published in DKUM: 07.05.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (24,20 MB)
This document has many files! More... |
6. Podjetništvo za trajnostno prihodnost : GEM Slovenija 2023Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2024, higher education textbook Abstract: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar zainteresiranim stranem omogoča, da razvijajo podporni podjetniški ekosistem. Monografija se dotika tudi vse večje povezave med podjetniškimi prizadevanji in trajnostnim razvojem. V raziskavi je poudarjen pomen trajnostnega razvoja kot integralnega dela podjetniške miselnosti in prakse v Sloveniji, kar je ključno za spodbujanje inovativnosti, konkurenčnosti in dolgoročne blaginje v družbi.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 238; Downloads: 91
Full text (23,08 MB)
This document has many files! More... |
7. Ključni dejavniki uspeha startup podjetjaTina Gradišar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Startup podjetje, imenovano tudi zagonsko podjetje, je posebna oblika podjetja, ki je visoko inovativno, s potencialom za rast na globalnih trgih, relativno mlado in deluje v izjemno negotovih pogojih. Startup podjetja pozitivno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj, ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k inovacijam, vendar je stopnja preživetja tovrstnih podjetij izjemno nizka, zato smo se spraševali, kaj odločilno pripomore k uspehu startup podjetij.
Z namenom, da bi razumeli dejavnike uspeha startup podjetij, smo proučevali notranje in zunanje dejavnike uspeha ter stanje startup ekosistema v Sloveniji. Notranji dejavniki uspeha startup podjetja so podjetniška ideja, poslovna priložnost, podjetnik, ustanovitveni tim, produkt in trženje. Zunanji dejavniki pa vključujejo družbeno okolje, podporne institucije, gospodarske razmere in financiranje.
Ugotavljamo, da startup podjetniki odločilen pomen za uspeh svojega podjetja pripisujejo kombinaciji različnim dejavnikom. V fazi zagona kot ključne prepoznavajo notranje dejavnike uspeha, pri čemer na sam vrh pomembnosti uvrščajo ustanovitveni tim. Med zunanjimi dejavniki uspeha kot najpomembnejšega izpostavljajo financiranje.
Startup podjetja delujejo znotraj startup ekosistema in se povezujejo z različnimi zasebnimi in javnimi deležniki le-tega. Na ta način lahko dostopajo do raznolike podpore. Startup ekosistem sestavljajo podjetniki, podporne organizacije, javne institucije in podjetniški procesi. Pomemben deležnik vsakega startup ekosistema je država, ki naj bi s svojimi vladnimi politikami zagotavljala ugodno poslovno okolje za nastajanje in delovanje startup podjetij.
Raziskava je pokazala, da slovenski startup ekosistem ni optimalen. Kljub pozitivnim spremembam ostajajo nerešena vprašanja, ki otežujejo uspeh startup podjetij. Startup podjetniki so nezadovoljni s finančnimi spodbudami, težko dosegljivimi viri financiranja, visoko birokracijo in neučinkovitostjo zakonodaje.
V zaključku opozarjamo na pomembnost vlaganja v startup podjetja, saj številne študije dokazujejo njihov velik pomen za gospodarstvo. Izhajajoč iz rezultatov raziskave predlagamo, da se oblikovalci vladnih politik bolj povežejo s startup podjetniki, da bi dobili celostno sliko izpostavljene problematike. Uspešne zgodbe startup podjetnikov dokazujejo, da je uspeh mogoče doseči. Z razumevanjem dejavnikov uspeha in učinkovito podporo startup podjetij bi bilo takšnih zgodb lahko še več.
Keywords: startup podjetje, uspeh podjetja, notranji in zunanji dejavniki uspeha, startup ekosistem.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 431; Downloads: 90
Full text (1,54 MB) |
8. Two decades of dynamic entrepreneurial development : GEM Slovenia 2022, Executive SummaryKarin Širec, 2023, higher education textbook Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 473; Downloads: 78
Full text (1,27 MB)
This document has many files! More... |
9. Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja : GEM Slovenija 2022Karin Širec, 2023, higher education textbook Abstract: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar zainteresiranim stranem omogoča, da razvijajo podporni podjetniški ekosistem. Najnovejše poročilo je posebno, saj vključuje retrospektivo zadnjih dveh desetletij. V tem obdobju je slovensko podjetništvo doživelo pomembne spremembe, od spodbujanja inovacij in razvoja zagonskih podjetij, do izzivov povezanih z gospodarskimi krizami.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 587; Downloads: 95
Full text (9,48 MB)
This document has many files! More... |
10. Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerihAnja Motaln, 2019, master's thesis Abstract: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije.
V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede.
V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Keywords: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 564; Downloads: 47
Full text (2,07 MB) |
