SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ZNAČILNOSTI KANALIZIRANIH VODOTOKOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI NA PRIMERU POTOKA TRNAVICA
Anja Zahrastnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav. Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe. Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen.
Keywords: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija.
Published: 13.08.2009; Views: 2433; Downloads: 293
.pdf Full text (8,37 MB)

2.
EKOSISTEMSKA VLOGA TREH RIBNIKOV V MESTNEM PARKU MARIBOR
Viktorija Letnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Danes se pogosto pojavljajo vprašanja kako ohraniti naravo in na kakšen način ponovno oživeti in obnoviti ekosisteme, ki so degradirani zaradi različnih pritiskov človeka. Postavlja se seveda tudi vprašanje kaj oziroma katere ekosisteme je vredno ohraniti in kakšen pomen imajo le-ti v naravi in za našo življenje. V diplomskem delu sem raziskala kakšno ekosistemsko vlogo imajo Trije ribniki v mestnem parku v Mariboru. Trije ribniki so stoječe vode in so zaradi majhnih samočistilnih sposobnosti zelo ranljiv ekosistem. Kvaliteta vode v ribnikih je zelo slaba, predvsem zaradi dotoka odpadnih komunalnih voda. Posledično je biodiverziteta majhna. Avtohtone živalske vrste nadomeščajo alohtone živalske vrste, ki se bolje in lažje prilagajajo težjim življenjskim razmeram. V obstoječem stanju ekosistem nudi le skromne ekosistemske funkcije in ekosistemske storitve. Ekosistem Treh ribnikov je potreben obnove, ki je pogoj za večjo živalsko in rastlinsko pestrost. Pri nadaljnji rabi prostora je potrebno upoštevati ekosistemski pristop, ki teži k sanaciji, ohranjanju in sonaravni rabi ekosistema. Trije ribniki imajo potencial, da se uporabijo v vzgojno izobraževalne namene v obliki šolske učne poti. Tako bi mlade generacije bolje razumele, delovanje ekosistemov in pomen ohranitve zdravega ekosistema za boljšo kvaliteto življenja .
Keywords: Ključne besede: Trije ribniki, jezera, ekosistem, ekosistemska vloga, ekosistemski pristop, ekosistemske storitve, biodiverziteta.
Published: 17.11.2009; Views: 2683; Downloads: 203
.pdf Full text (28,42 MB)

3.
EKOSISTEMSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA RIBNIKA REŠ V OBČINI RADLJE OB DRAVI
Lilijana Onuk, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.
Keywords: Ključne besede: vodni ekosistemi, gozdni ekosistem, travniški ekosistem, habitatni tipi, ekosistemske storitve, občina Radlje ob Dravi, ribnik Reš, sonaravna raba.
Published: 13.01.2010; Views: 3477; Downloads: 201
.pdf Full text (87,77 MB)

4.
Geografske vsebine za terensko raziskovanje na ekoremediacijskem poligonu v Modražah
Jerneja Križan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bil predstavljen novo nastali Izobraževalni ekoremediacijski poligon v Modražah pri Poljčanah. Poligon ekoremediacij predstavlja izjemno ohranjeno območje v naravi, kjer med pestrimi naravnimi in antropogenimi ekosistemi spoznamo delovanje narave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti poligon in pripraviti vrsto izobraževalnih raziskovalnih nalog, ki jih bodo lahko šole uporabile pri eni izmed terenskih oblik dela na poligonu. Glavno vodilo pri izbiri in sestavi nalog je bil inovativni način in ekosistemski pristop, saj so naloge zasnovane s poudarkom na obravnavanju narave kot celote. Težavnost in izvedbo nalog je možno prilagoditi na ustrezno težavnostno stopnjo. V diplomi je predstavljen tudi način sonaravnega upravljanja in vzdrževanja narave, ki smo ga uporabili pri zasnovi nalog. Postopek izbire in priprave nalog je bil izveden na način, da smo iz že uveljavljenih geografskih metod dela izbrali nekaj takšnih, ki smo jih nato povezali v vsebinsko dopolnjujoče sklope nalog po principih sonaravnosti in celosti. Tako je v celotnem diplomskem delu za vsak posamezen ekosistem na voljo nekaj konkretnih idej, kot na primer, kartiranje tipov gozdov, merjenje debeline prsti, upravljanje z gozdovi po načelih trajnostnega razvoja, za njegovo geografsko preučevanje in raziskovanje, ki pa vendarle temeljijo na učnem načrtu in so dejansko uporabne in lahke za izvedbo.
Keywords: Ekoremediacije, izobraževalni poligon, Modraže, ekosistem, inovativnost, celostni pristop; 
Published: 13.07.2010; Views: 2119; Downloads: 227
.pdf Full text (2,77 MB)

5.
RAZUMEVANJE PROCESOV V EKOSISTEMIH MED DEVETOŠOLCI
Sabina Košmrl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ekosistem je del biosfere, ki ga sestavljajo žive in nežive sestavine. Med seboj so tesno in večstransko povezane, tako da delujejo kot celota, ki je sposobna ohraniti ravnovesje. Ekosistemov na našem planetu je nešteto, v najširšem smislu pa vsi sobivamo v ekosistemu, ki se imenuje Zemlja. Številne in različne povezave med posameznimi sestavinami sistema so vzrok, da vsaka sprememba ene vpliva tudi na druge. Ohranjanje ravnovesja pa ima svoje meje in če so le-te prekoračene, se pomembno spremeni ekosistem v celoti. Živimo v času, ko smo vsakodnevno priča okoljskim in podnebnim spremembam in smo postavljeni pred dejstvo, da se bomo morali v ohranjanje planeta vključiti vsi. Da lahko pripomoremo k ohranjanju ravnovesja, moramo najprej poznati in razumeti procese, ki potekajo v ekosistemih. Prav zaradi tega smo v diplomskem delu želeli raziskati razumevanje procesov v ekosistemih med devetošolci, njihovo znanje o ekosistemih in preveriti, ali je to znanje razumljeno na strokovno ustrezen način. Zanimala so nas tudi zmotna prepričanja, ki jih imajo učenci o tej temi, in njihovi viri. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da učenci poznajo dejstva o procesih, vendar jih ne razumejo povsem. Še vedno obstaja velik prepad med naučeno snovjo v razredu in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju.
Keywords: ekosistem, učenci, procesi, prehranjevalni odnosi, fotosinteza, biodiverziteta
Published: 11.10.2010; Views: 1558; Downloads: 280
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
EKOSISTEMSKE STORITVE KOT VSEBINE TERENSKEGA DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Jasmina Vindiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ekosistemi opravljajo ekološke (ekosistemske) storitve v smislu produktivnosti kopenskega ekosistema (gradbeni les, les za ogrevanje, zdravila, pridelki) in produktivnosti vodnega ekosistema (ribe, morski sadeži). Oba ekosistema morata ostati produktivna. Druge ekološke (ekosistemske) storitve pa se nanašajo na procese, ki so nujni za delovanje sistema vzdrževanja življenja (podporne, regulacijske in kulturne ekosistemske storitve). Številni znaki kažejo, da se zmogljivost proizvodnje dobrin in opravljanja storitev ekositemov zmanjšuje. Zato je pomembno, da o pomembnosti ohranjanja ekosistemov opozorimo in učimo že v šolah, preko aktivnih metod dela, mlade generacije, katere bodo svoje vedenje in znanje prenesle v vsakdanje življenje in se bodo zavedale pomembnosti ohranjanja ekosistemov, kateri nam dajejo dobrine in storitve, od katerih je odvisna naša kvaliteta življenja in obstanek na Zemlji. V svetu lahko zaznamo nove okoljske probleme kot so upadanje podtalnice, klimatske spremembe in zaradi tega se pojavijo potrebe po celovitih pristopih pri poučevanju v fizični geografiji. V nalogi je poudarek na izobraževalnih vsebinah, kaj vse lahko izmerimo in dokažemo. Bistvo je, da bi tudi v geografiji bolje razumeli ekosistemske storitve, da bi jih znali izmeriti, prepoznati. Na osnovi poznavanja ekosistemskih storitev sem poiskala možnosti za geografijo, za terensko delo v osnovnih šolah in ozaveščanje ter podala nekaj predlogov. Znanja s področja ekosistemskih storitev in funkcij so nujna, ker smo usodno odvisni od ekosistemov. Učenci pri pouku geografije dobivajo znanja, ki so temeljna, predmetno in specifično vezana. Ekosistemske storitve pa so medpredmetna znanja, ki so še zelo šibka, vendar nujna. Pomembno je, da se zavemo, da smo in bomo kot učitelji geografije dolžni, z vidika poslanstva naše vede, delovati povezovalno. Zaključimo lahko, da je potrebno mlade v času geografskega izobraževanja že zgodaj opozarjati na prostor okoli njih, in sicer s preprostimi metodami, oblikami, pripomočki in pristopi v okviru rednega pouka geografije. Predvsem pa bi jih morali spodbujati k spoštovanju prostora in njihovi aktivni udeležbi v prostoru, saj morajo imeti ob koncu šolanja naslednjo ključno sposobnost: delovati kot odrasli, odgovorni in dejavni državljani.
Keywords: ekosistem, ekosistemske storitve, terensko delo, osnovna šola, pouk geografije, medpredmetna znanja, učni načrt.
Published: 07.01.2011; Views: 2592; Downloads: 387
.pdf Full text (13,74 MB)

7.
BREZSTIČNI MOBILNI PLAČILNI SISTEMI Z UPORABO TEHNOLOGIJE NFC
Borut Vodušek, 2013, master's thesis

Abstract: Brezstično mobilno plačevanje z uporabo tehnologije NFC je v zadnjem času zelo vroča tema, ko teče pogovor o naprednih plačilnih rešitvah za mobilne naprave. Uporaba te tehnologije se pogosto navaja kot najboljša izbira med trenutno razpoložljivimi rešitvami, ki jih je mogoče uporabiti za lokalno plačevanje z mobilnim telefonom. Takšno prepričanje ni naključje in temelji na realnih predpostavkah, vendar se vse do danes ni uspelo, razen z nekaj izjemami, širše potrditi v praksi. Zdi se, da še vedno obstaja veliko ovir, ki to preprečujejo. Spoznavanje različnih dimenzij teh ovir je glavni cilj tega magistrskega dela, v katerem se najprej osredotočam na predstavitev splošnih značilnosti in razširjenosti mobilnega plačevanja, s poudarkom na brezstičnem mobilnem plačevanju NFC. Sledi obravnava značilnosti tehnologije NFC in njene arhitekture v mobilnem telefonu, ki jo nadaljujem s predstavitvijo teoretičnega modela ekosistema brezstičnega mobilnega plačilnega sistema NFC. Zgradbo in delovanje tega ekosistema nato pojasnjujem s predstavitvijo značilnosti posameznih deležnikov, ki ga sestavljajo, ter na ta način oblikujem teoretično izhodišče za obravnavo potencialnih poslovnih modelov in scenarijev implementacije, ki jih lahko deležniki uporabijo pri izgradnji brezstičnega mobilnega plačilnega sistema NFC. Pridobljena spoznanja iz te obravnave nadgrajujem z obravnavo ključnih faktorjev izgradnje uspešnega ekosistema brezstičnega mobilnega plačilnega sistema NFC. Izbrane scenarije implementacije nato povežem z izbranimi primeri iz prakse. V zaključnem delu magistrskega dela se osredotočam na vrednotenje primernosti različnih pristopov k mobilnemu plačevanju za izvedbo lokalnih plačil, ter ponazoritvijo trenutnega stanja in trendov na tem področju. Sinteza pridobljenih spoznanj vodi do zaključka, da kompleksnost izgradnje in vzdrževanja ekosistema brezstičnega plačilnega sistema NFC presega kompleksnost izgradnje in vzdrževanja kartičnega plačilnega sistema. Prisotnost storitev z dodano vrednostjo v sistemu brezstičnega mobilnega plačevanja NFC je zato nujen pogoj za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti tega sistema. Izkazalo se je tudi, da tehnologija NFC kljub svojim prednostim ni najboljša izbira za vsakogar, ki želi ponuditi storitev lokalnega plačevanja z mobilnim telefonom. Potencialni ponudnik brezstičnih mobilnih plačilnih storitev, ki želi zagotoviti svojo prisotnost v fizičnem svetu plačilnih terminalov, mora zato dobro preučiti vse razpoložljive pristope in se na podlagi lastne presoje odločiti, katerega bo izbral.
Keywords: mobilno plačevanje, NFC, tehnologija NFC, brezstično mobilno plačevanje, lokalno plačevanje, elektronske oznake, standardi NFC, arhitektura NFC, poslovni modeli, ekosistem, ključni faktorji, projekti, pilotski, komercialni, trendi, prognoze
Published: 19.06.2013; Views: 1751; Downloads: 168
.pdf Full text (1,46 MB)

8.
Ekosistemi v inovacijskem managementu
Lojz Pečoler, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo strokovne literature podali definicije, tipe in razne oblike inovacijskega managementa. Predstavili smo nekaj kreativnih tehnik, za dvig kreativnosti in povezovanja med zaposlenimi. Prav tako smo predstavili inovacijska omrežja, ekosistem, s poudarkom na množičnem zunanjem izvajanju »crowdsourcing«. Pregledali smo evropsko inovacijsko lestvico, svetovni inovacijski indeks ter globalno poročilo o konkurenčnosti. Opisali smo mehanizme in kazalnike s katerimi se določa stopnja inovativnosti v državah. Skozi celotno magistrsko nalogo pa je bil poseben poudarek na prikaz stanja in možnosti razvoja inovativnosti v Sloveniji.
Keywords: inovacijski management, inovacijski modeli, inovacijski ekosistem, svetovni inovacijski indeks
Published: 29.09.2015; Views: 683; Downloads: 76
.pdf Full text (1,99 MB)

9.
Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnike
Tanja Kožuh, 2016, master's thesis

Abstract: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Keywords: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Published: 07.07.2016; Views: 508; Downloads: 115
.pdf Full text (6,61 MB)

10.
PRIMERJAVA PODJETNIŠKIH EKOSISTEMOV PO SVETU IN V SLOVENIJI
Robert Farazin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniki so ključni dejavniki gospodarskega in družbenega napredka. S svojimi hitro rastočimi podjetji so pogosto pomemben vir inovacij, rasti produktivnosti in zaposlovanja (mala in srednja podjetja zajemajo velik delež vseh delovnih mest v razvijajočih se gospodarstvih). Leta 2014 je Svetovni gospodarski forum izdal študijo Entrepreneurial Ecosystems Around the Globe and Early-Stage Company Growth Dynamics, ki dokazuje, da je rast dinamičnih podjetij odvisna od poslovnega okolja za katerega so značilni stebri podjetniškega ekosistema, ki podpirajo zagon in rast podjetij. Podjetniški ekosistemi po svetu se med seboj močno razlikujejo po širini in globini, kljub temu pa je mogoče izpostaviti določene osnovne stebre na katerih temeljijo. Za lažjo primerjavo razpoložljivosti stebrov podjetniškega ekosistema po svetu, so se avtorji v omenjeni študiji odločili, da bodo v vseh svetovnih regijah podjetniške ekosisteme označili z enakimi osmimi stebri, ki podpirajo zagon in rast mladih podjetij, ter tako lažje primerjali razpoložljivost le-teh. V diplomski nalogi smo zato predstavili vseh osem stebrov podjetniškega ekosistema ter izvedli primerjalno analizo med kakovostjo podjetniškega ekosistema po svetu in v Sloveniji. Pri tem smo izvedli anketo med slovenskimi dinamičnimi podjetniki ter rezultate primerjali z rezultati podobne raziskave, ki jo je leta 2014 naredil Svetovni gospodarski forum. Ključne ugotovitve raziskave so bile, da slovenski dinamični podjetniki nižje vrednotijo razpoložljivost posameznih stebrov podjetniškega ekosistema kot njihovi kolegi v Evropi, ZDA in Avstraliji ali na Novi Zelandiji, a višje kot dinamični podjetniki v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.
Keywords: Podjetniški ekosistem, stebri podjetniskega ekosistema, elementi podjetniskega ekosistema, podjetnik, dinamična podjetja
Published: 23.03.2017; Views: 427; Downloads: 31
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica