| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Ključni dejavniki uspeha startup podjetja
Tina Gradišar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Startup podjetje, imenovano tudi zagonsko podjetje, je posebna oblika podjetja, ki je visoko inovativno, s potencialom za rast na globalnih trgih, relativno mlado in deluje v izjemno negotovih pogojih. Startup podjetja pozitivno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj, ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k inovacijam, vendar je stopnja preživetja tovrstnih podjetij izjemno nizka, zato smo se spraševali, kaj odločilno pripomore k uspehu startup podjetij. Z namenom, da bi razumeli dejavnike uspeha startup podjetij, smo proučevali notranje in zunanje dejavnike uspeha ter stanje startup ekosistema v Sloveniji. Notranji dejavniki uspeha startup podjetja so podjetniška ideja, poslovna priložnost, podjetnik, ustanovitveni tim, produkt in trženje. Zunanji dejavniki pa vključujejo družbeno okolje, podporne institucije, gospodarske razmere in financiranje. Ugotavljamo, da startup podjetniki odločilen pomen za uspeh svojega podjetja pripisujejo kombinaciji različnim dejavnikom. V fazi zagona kot ključne prepoznavajo notranje dejavnike uspeha, pri čemer na sam vrh pomembnosti uvrščajo ustanovitveni tim. Med zunanjimi dejavniki uspeha kot najpomembnejšega izpostavljajo financiranje. Startup podjetja delujejo znotraj startup ekosistema in se povezujejo z različnimi zasebnimi in javnimi deležniki le-tega. Na ta način lahko dostopajo do raznolike podpore. Startup ekosistem sestavljajo podjetniki, podporne organizacije, javne institucije in podjetniški procesi. Pomemben deležnik vsakega startup ekosistema je država, ki naj bi s svojimi vladnimi politikami zagotavljala ugodno poslovno okolje za nastajanje in delovanje startup podjetij. Raziskava je pokazala, da slovenski startup ekosistem ni optimalen. Kljub pozitivnim spremembam ostajajo nerešena vprašanja, ki otežujejo uspeh startup podjetij. Startup podjetniki so nezadovoljni s finančnimi spodbudami, težko dosegljivimi viri financiranja, visoko birokracijo in neučinkovitostjo zakonodaje. V zaključku opozarjamo na pomembnost vlaganja v startup podjetja, saj številne študije dokazujejo njihov velik pomen za gospodarstvo. Izhajajoč iz rezultatov raziskave predlagamo, da se oblikovalci vladnih politik bolj povežejo s startup podjetniki, da bi dobili celostno sliko izpostavljene problematike. Uspešne zgodbe startup podjetnikov dokazujejo, da je uspeh mogoče doseči. Z razumevanjem dejavnikov uspeha in učinkovito podporo startup podjetij bi bilo takšnih zgodb lahko še več.
Keywords: startup podjetje, uspeh podjetja, notranji in zunanji dejavniki uspeha, startup ekosistem.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 294; Downloads: 31
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
3.
Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja : GEM Slovenija 2022
Karin Širec, 2023, higher education textbook

Abstract: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar zainteresiranim stranem omogoča, da razvijajo podporni podjetniški ekosistem. Najnovejše poročilo je posebno, saj vključuje retrospektivo zadnjih dveh desetletij. V tem obdobju je slovensko podjetništvo doživelo pomembne spremembe, od spodbujanja inovacij in razvoja zagonskih podjetij, do izzivov povezanih z gospodarskimi krizami.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 407; Downloads: 63
.pdf Full text (9,48 MB)
This document has many files! More...

4.
Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerih
Anja Motaln, 2019, master's thesis

Abstract: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije. V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede. V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Keywords: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 445; Downloads: 26
.pdf Full text (2,07 MB)

5.
Vzdržljivost podjetniške aktivnosti : GEM Slovenija 2021
Miroslav Rebernik, 2022

Abstract: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 1019; Downloads: 95
.pdf Full text (10,70 MB)
This document has many files! More...

6.
Resilience of Entrepreneurial Activity : GEM Slovenia 2021, Executive Summary
Miroslav Rebernik, 2022

Abstract: The GEM survey provides a deeper insight into national entrepreneurship and its characteristics than can be provided by other statistical sources, especially those based solely on data obtained from existing enterprises. With the individual at the heart of the research, GEM also covers his attitude towards entrepreneurship, his ambitions and qualifications for entrepreneurship, his perception of society's attitude towards entrepreneurship, as well as individuals at all stages of the entrepreneurial process, until the establishment of the company, business growth and termination of business. GEM's research ambition is to measure key elements of society's attitudes towards entrepreneurship, entrepreneurial activity and differences in individuals' aspirations in as many countries as possible, and to identify influential factors that encourage or hinder entrepreneurial activity. All this in order to provide a platform for assessing the impact of entrepreneurial activity on economic growth and to identify policy measures to strengthen entrepreneurship. GEM has developed an appropriate methodology that is consistent with the GEM conceptual framework and is able to provide insight into the social, cultural, political and economic context, taking into account the level of development of each national economy and the development of key business conditions.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 755; Downloads: 17
.pdf Full text (1,25 MB)
This document has many files! More...

7.
Podporno okolje za zagonska (start-up) podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Finskem
Patricija Benčina, 2021, master's thesis

Abstract: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Keywords: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 968; Downloads: 129
.pdf Full text (1,72 MB)

8.
Podjetništvo v novi stvarnosti : GEM Slovenija 2020
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published in DKUM: 18.05.2021; Views: 1366; Downloads: 58
URL Link to file

9.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Keywords: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Published in DKUM: 25.03.2021; Views: 1211; Downloads: 90
.pdf Full text (613,70 KB)

10.
Organizirana kriminaliteta na balkanski poti : (analiza poročila G. I. - o organizirani kriminaliteti na balkanski poti)
Maraya Vlaj Koščak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših problemov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Kljub morebitnemu zmotnemu prepričanju, da se stanje izboljšuje, so množične migracije od leta 2015 dalje ponovno opozorile na problematiko balkanske tihotapske poti, ki je delovala nemoteno s strani zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb ter se ohranila do danes. Z analizo poročila Global Initiative je v diplomskem delu predstavljeno aktualno stanje organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na najranljivejših območjih, na katerih se nahajajo kriminalna žarišča. Opisan je tudi ekosistem kriminala, za katerega je značilen klientelizem, pokroviteljstvo ter v nekaterih primerih prevzem države. Ugotavljamo, da je balkanska pot še vedno aktualna. Glede na gospodarsko ranljivost regije ter oslabljeno pravno državo se poudarja potreba po implementaciji učinkovitih strategij, ki bodo prispevale k uspešnosti državnih institucij v boju proti organizirani kriminaliteti. Medtem, ko lahko razvoj na lokalni ravni ter ukrepi organov pregona zmanjšajo prisotnost določenih kriminalnih dejavnosti na posameznih žariščih, se bodo le te, brez krepitev dobrega upravljanja in integritete, pojavljale drugje. Kriminalne mreže namreč kljub menjavam oblasti ostajajo povezane z državnimi strukturami, kar predstavlja težavo, ki jo bo potrebno odpraviti, če se države želijo pridružiti evropskim integracijam.
Keywords: diplomske naloge, balkanska pot, organizirani kriminal, korupcija, kriminalna žarišča, ekosistem kriminala
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1186; Downloads: 175
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica