Search the digital library catalog

Abstract: Kot so pokazali dogodki ob nedavni svetovni finančni krizi in njenem razmahu v gospodarstvu, tudi v Sloveniji delovanje finančnih trgov ne more biti v celoti prepuščeno samo tržnim silam, saj banke in druge zasebne finančne institucije zasledujejo predvsem lastne, predvidoma kratkoročne profitne interese ter ne želijo oz. niso sposobne ustreznega financiranja vseh gospodarskih aktivnosti (npr. mala in srednja podjetja oz. MSP). Interesi zasebnega bančnega sektorja, kot temeljnega finančnega alokacijskega mehanizma v Sloveniji, so lahko oz. so pogosto v nasprotju z interesi širše družbe in njene blaginje. Zlasti na področju t. i. razvojnega financiranja gospodarstva, ki predstavlja nekakšno »vmesno« območje med delovanjem zasebnega finančnega sektorja na eni strani ter čistimi državnimi transferji na drugi strani, se pojavlja t. i. tržna vrzel ter številne nepravilnosti in asimetrije na posameznih področij financiranja pomembnih socio-ekonomskih aktivnosti s širšimi družbenimi eksternalijami. Namen prispevka je opredeliti koncept razvojnega financiranja gospodarstva ter orisati posamezne ekonomsko-pravne vidike na področju ureditve razvojnega financiranja pri nas. V okviru omenjenega se prispevek osredotoča zlasti na pregled in analizo posameznih določil Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) ter predlaga posamezne izboljšave obstoječe pravno-ekonomske ureditve.
Keywords: razvojna strategija, financiranje, ekonomski razvoj, pravni vidik
Published: 23.07.2018; Views: 378; Downloads: 27
Full text (351,48 KB)

Abstract: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Keywords: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Published: 19.12.2016; Views: 1024; Downloads: 106
Full text (1,42 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Keywords: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Published: 21.08.2015; Views: 963; Downloads: 91
Full text (1,55 MB)

Abstract: Več kot pol stoletja po smrti A. J. Schumpetra je njegovo delo še vedno vir znanstvene debate o pomembnih ekonomskih in družbenih problemih, o metodologiji ter empiričnih raziskavah ekonomske dinamike in tehničnih sprememb. Zdi se, da je J. M. Keynes, ki je zaznamoval ekonomsko teorijo in politiko 20. stoletja, sedaj v Schumpetrovi senci. Razlog je morda ta, da se je Schumpeter posvetil dolgoročnemu razvoju kapitalizma. Endogene teorije rasti je mogoče razumeti kot nadaljevanje Schumpetrovega inovativnega in deskriptivnega dela.
Keywords: inovacije, inovativnost, podjetnik, podjetništvo, ustvarjalnost, ekonomski razvoj, ekonomske teorije
Published: 10.07.2015; Views: 631; Downloads: 27
Link to full text

Keywords: Vzhodna Evropa, Srednja Evropa, Rusija, Slovenija, tržno gospodarstvo, ekonomika prehoda, ekonomska rast, ekonomski razvoj, makroekonomija, neposredne tuje investicije, finančne institucije, finance, zakonodaja, bančništvo, Eastern Europe, Central Europe, Russia, Slovenia, market economy, transitional economics, economic growth, economic development, macroeconomics, foreign direct investments, financial institutions, finance, legislation, banking
Published: 10.07.2015; Views: 999; Downloads: 25
Link to full text