| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ekonomski vidiki ekscesne cene
Aleš Ferčič, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku avtor obravnava temeljne ekonomske vidike ekscesne cene v kontekstu člena 102 PDEU, pri čemer upošteva prakso Evropske komisije, Sodišča Evropske unije in angleškega varuha konkurence. Poudarek je na metodologiji za presojo ekonomske vrednosti opazovanega produkta in njena praktična realizacija. Avtor v tej zvezi ovrednoti prevladujočo (okvirno) formulo, kakor je bila določena v zadevi United Brands, ter ponudi izhodišča za njeno ustrezno uporabo v posamičnih primerih. Pri tem opozori na tipične napake, do katerih lahko pride zaradi posploševanja ali neupoštevanja vsakokratnih relevantnih okoliščin primera, prav tako pa se opredeli do t. i. pristopa "stroški+" in "vrednost za kupca".
Keywords: ekscesna cena, zloraba prevladujočega položaja, člen 102 PDEU, zadeva United Brands, ekonomska vrednost
Published: 01.08.2018; Views: 414; Downloads: 40
.pdf Full text (360,15 KB)

2.
Nenamerni vpliv direktiv EU na kuturno dediščino
Tjaša Ivanc, 2011, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava položaj kulturne dediščine in probleme razmejitve med nacionalnim kulturnim sektorjem in pristojnostmi EU na tem področju. Politika varovanja kulturne dediščine ni del ureditve Pogodbe o delovanju EU, temveč EU skrbi za sofinanciranje in podporo obnavljanju in ohranjanju kulturne dediščine. Zato so na tem področju lahko problematične številne direktive EU na drugih področjih zakonodajnega urejanja EU, ki so z implementacijo vključene v nacionalne zakonodaje in ki v večji ali manjši meri škodljivo vplivajo na trajnostno ohranjanje evropske kulturne dediščine. Avtorica v prispevku poda predloge za možen vpliv in vključitev pristojnih nacionalnih organov v zakonodajni postopek sprejemanja aktov EU na drugih področjih, ki lahko škodljivo vplivajo na konkretno varstvo kulturne dediščine.
Keywords: Evropska unija, kulturna dediščina, pravna ureditev, direktive, direktive EU, zakonodajni postopki, EU, ekonomska vrednost kulturne dediščine
Published: 31.07.2018; Views: 364; Downloads: 26
.pdf Full text (162,27 KB)

3.
Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca II
Žiga Papić, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Keywords: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Published: 22.03.2017; Views: 1203; Downloads: 40
.pdf Full text (2,81 MB)

4.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST POSLOVANJA V ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Jasmina Mihelak Zupančič, 2016, master's thesis

Abstract: Organizacijska kultura je del konkurenčne prednosti organizacije, prispeva k rasti in razvoju, odličnosti poslovanja. Hitro spreminjajoče okolje zahteva iskanje ustreznih orodij za merjenje uspešnosti organizacij. Uspešnost poslovanja ni samoumevna kategorija. Moč organizacijske kulture povezujemo z usklajenostjo norm, vrednot med zaposlenimi v organizaciji, z vrednotami organizacije in tudi družbe. Da je organizacija uspešna, ni moč sklepati le na osnovi enega sodila. Organizacijska kultura prispeva k pospeševanju razvoja ali pa razvoj tudi zavira. V teoriji je dokazano, da močna organizacijska kultura jača uspešnost poslovanja organizacije, hkrati pa je potrjeno tudi dejstvo, da lahko ima močna organizacijska kultura, ki sledi napačnim odločitvam, negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Določene odločitve, ukrepi, povzročijo med zaposlenimi nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma imajo negativen vpliv na organizacijsko klimo. Organizacijska klima se sicer spreminja hitreje v primerjavi z organizacijsko kulturo, ki je stabilnejša, trajnejša in manj podvržena trenutnim spremembam in vplivom. V predočeni magistrski nalogi proučujemo, ali se je zaradi uvedenega zakona o uravnoteženju javnih financ, raven organizacijske kulture spremenila. Raziskava je usmerjena na javni sektor Savinjske statistične regije. Raven organizacijske kulture je proučena skozi kriterij moči in različnih tipov organizacijske kulture pred in po uvedbi omenjenega zakona. Hkrati v nalogi proučujmo ali ima lahko močna organizacijska kultura negativen vpliv na uspešnost poslovanja v primeru, da sledi napačnim odločitvam. V nalogi smo proučili vpliv organizacijske kulture na kazalnik gospodarnosti poslovanja v obdobju let od 2012 do 2014. Uspešnost poslovanja lahko merimo s tradicionalnimi in sodobnimi metodami. Za javni sektor uporaba sodobnih metod še ni stalnica. Spremenjene okoliščine v javnem sektorju, dokazujejo, da je za sledenje uspešnosti poslovanja potrebno vpeljati prvine, ki bodo sektor konkurenčno ojačale, vnesle inovativne rešitve, stalne izboljšave tudi racionalizacijo poslovanja in predvsem hitrejše prilagajanje spremembam.
Keywords: Oorganizacijska kultura, moč in tipi organizacijske kulture, organizacijska klima, uspešnost poslovanja, zakon o uravnoteženju javnih financ, kazalnik gospodarnosti, ekonomska dodana vrednost.
Published: 05.07.2016; Views: 1909; Downloads: 60
.pdf Full text (2,38 MB)

5.
OCENJEVANJE VREDNOSTI UMETNIŠKIH DEL
Andreja Repnik, 2013, master's thesis

Abstract: Ocenjevanje vrednosti umetniških del je specifično področje, znotraj katerega je mnogo nejasnosti, in sicer predvsem z vidika tega, kako široko mora biti znanje posameznika, ki se loti ocenitve vrednosti določenega umetniškega dela. Poznati mora področje ocenjevanja – umetnost (njeno zgodovino, obdobja, umetnike, tehnike in podobno) in razmere na trgu umetniških del (spremljati mora njegov razvoj in smer gibanja). Pomembno je poznati posebnosti umetniških del in njihovih vrednosti. Obstajata dve plati vrednosti umetniških del – umetniška in ekonomska. Ocenjevalec vrednosti umetniških del ne sme zanemariti obstoja nekaterih pomembnih dejavnikov vrednosti in cen umetniških del, od tega, da lahko gre za »mojstrsko delo«, do tega, kako državna ureditev vpliva na ceno umetnine. Prav tako je pomembno poznati postopek ocenjevanja vrednosti umetniških del kot tudi uporabljenih podlag ter načinov in metod; tukaj se navezujemo predvsem na uporabo MSOV. Skozi analizo rezultatov raziskave izvemo, da je v Sloveniji trg umetniških del nerazvit in da se pogledi na ocenjevanje vrednosti umetniških del ne razlikujejo, kadar so v ocenjevanje njihove vrednosti vpeti različni ljudje, ki se poklicno ali kako drugače srečujejo z ocenjevanjem vrednosti umetniških del. S praktično izvedbo primera ocenitve vrednosti umetniškega dela s pomočjo prej opisanih teoretičnih dognanj prikažemo postopek ocenitve konkretnega umetniškega dela Nikoli vojne.
Keywords: ocenjevanje vrednosti, trg umetniških del, vlaganje v umetniška dela, umetniška vrednost, ekonomska vrednost, načini ocenjevanja vrednosti, zavarovanje umetniških del, Nikoli vojne
Published: 11.06.2013; Views: 2076; Downloads: 154
.pdf Full text (1,30 MB)

6.
7.
8.
9.
ZASNOVA IN UPORABA KAZALCA EVA ZA PRESOJO USPEŠNOSTI V ORGANIZACIJI X
Vesna Ogriz, 2010, final seminar paper

Abstract: Model ekonomske dodane vrednosti, kot nadgradnja računovodskega modela rezidualnega dobička, je v letih po njegovi predstavitvi postal razširjen po vsem svetu. Upoštevanje stroškov tako lastniškega kot dolžniškega kapitala pri izračunu kazalca EVA, omogoča uporabo modela na različnih področjih — za ugotavljanje uspešnosti poslovanja, kot podlago za nagrajevanje poslovodstva, lahko pa predstavlja tudi pomoč za napovedovanje bodoče tržne vrednosti delnic podjetja. Uvedba modela ekonomske dodane vrednosti v podjetje je pogosto zapletena, dolgotrajna in zahteva visoke stroške. Predvsem v majhnih podjetjih, katera ne kotirajo na borzi, je izračun vrednosti EVA težaven in zaradi uporabe modelov, ki temeljijo na učinkovitem trgu kapitala, pri določanju cene lastniškega kapitala, pogosto nenatančen. Izračun vrednosti EVA na primeru podjetja X kaže tudi, da je mogoče ob poznavanju dogajanja v podjetju in sposobnosti povezane obravnave tradicionalnih meril za merjenje uspešnosti, pridobiti podatke informacije skladne s podatki pridobljeni ob uporabi modela EVA.
Keywords: ekonomska dodana vrednost (EVA), uspešnost poslovanja podjetja, tradicionalna merila uspešnosti poslovanja.
Published: 27.01.2011; Views: 1648; Downloads: 211
.pdf Full text (348,26 KB)

10.
Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica