| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Koliko smo Slovenci zadovoljni s svojim življenjem?
Rudi Klanjšek, Andrej Kirbiš, 2008, original scientific article

Abstract: Študija v primerjalni in longitudinalni perspektivi ugotavlja, kako so s svojim življenjem zadovoljni Slovenci. Ob tem je preučen odnos med dvema pokazateljema materialnega blagostanja (dohodek gospodinjstva, BDP per capita) ter subjektivnim občutkom zadovoljstva ljudi s svojim življenjem. Rezultati so pokazali: da je Slovenija po stopnji zadovoljstva blizu ekonomsko najrazvitejšim državam sveta in da se njeno prebivalstvo počuti bistveno bolj zadovoljno kot prebivalstvo drugih posttranzicijskih držav, ki so se do leta 2007 pridružile EU; da so tudi v Sloveniji, tako kot drugod po svetu, najbolj zadovoljni tisti, ki živijo v gospodinjstvih z višjimi dohodki. Statistično značilna korelacija med dohodkom gospodinjstva in zadovoljstvom je bila namreč ugotovljena v 58 izmed 61 obravnavanih držav. Najšibkejša korelacija med zadovoljstvom in dohodkom gospodinjstva je bila ugotovljena v ekonomsko najrazvitejših državah, najmočnejša pa v ekonomsko manj razvitih ter posttranzicijskih državah. Rezultati so tudi pokazali, da je standardni odklon zadovoljstva najmanjši v ekonomsko najbolj razvitih državah, največji pa v ekonomsko najmanj razvitih. Longitudinalna analiza (1992-2005) je sicer pokazala dvig povprečnega zadovoljstva v Sloveniji, ki pa je bil statistično značilen le v obdobju 1995-1999.
Keywords: zadovoljstvo, Slovenija, ekonomska razvitost, človekov razvoj, mednarodne primerjave
Published: 10.07.2015; Views: 550; Downloads: 55
URL Link to full text

3.
Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami držav
Štefan Jelenko, 2016, master's thesis

Abstract: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami. Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij. To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije. Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu. Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav. Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi. Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Keywords: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Published: 09.12.2016; Views: 508; Downloads: 31
.pdf Full text (2,22 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica