Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Keywords: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,78 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti globalizacije in ekonomske neenakosti. Podrobneje smo si pogledali, kako merimo ekonomsko neenakost in skozi zgodovinski pregled prikazali trende globalne neenakosti. V sklopu empirične analize smo analizirali ekonomsko neenakost, globalizacijo, gospodarsko rast in življenjski standard v izbranih državah v razvoju: Mali, Sudan, Argentina, Sierra Leone in v izbranih razvitih državah: Švica, Švedska, Slovenija in Združene države Amerike. Analizirali smo vpliv ekonomske neenakosti na gospodarsko aktivnost in življenjski standard ter povezavo med ekonomsko neenakostjo in globalizacijo. Z uporabo Grangerjevega testa vzročnosti smo ugotovili, da v analiziranih državah v razvoju ekonomska neenakost ne vpliva na gospodarsko aktivnost (BDP), razen v Sudanu, kjer ekonomska neenakost negativno vpliva na BDP, prav tako ekonomska neenakost ne vpliva na življenjski standard, merjen s HDI, razen v Maliju, kjer dohodkovna neenakost negativno vpliva na HDI. Naši empirični rezultati kažejo tudi, da globalizacija v analiziranih državah v razvoju ne vpliva na ekonomsko neenakost, razen v Sierri Leone, kjer globalizacija vpliva na premoženjsko neenakost. Ugotovili smo, da v izbranih razvitih državah ekonomska neenakost ne vpliva niti na gospodarsko aktivnost, niti na življenjski standard ter, da globalizacija ne vpliva na ekonomsko neenakost.
Keywords: ekonomska neenakost, globalizacija, Grangerjeva vzročnost
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 639; Downloads: 196
Full text (1,79 MB)