| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Organizacijska struktura Svetovne trgovinske organizacije
Jasmina Vuk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organization) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi. Organizacija je naslednica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, znanega po kratici GATT (General Agreement on Tariffs and Trade). Zadnji, osmi krog pogajanj v okviru GATT, imenovan Urugvajski krog pogajanj, je formalno pripeljal do ustanovitve WTO (1. januarja 1995). Slovenija je postala članica WTO 30. julija 1995. Cilj oziroma namen te organizacije je odstranjevanje ovir v mednarodni trgovini, prizadeva si torej za liberalizacijo svetovne trgovine. Deluje s širšim namenom zmanjšati ali odpraviti mednarodne trgovinske omejitve. WTO je prevzela principe in sporazume GATT ter skrbela za njihovo uvedbo in širitev. V nasprotju z GATT — om ima WTO trdno ustanovno strukturo. Organi WTO si sledijo po hierarhiji: Ministrska konferenca kot najvišji organ, sledi ji Generalni svet, pod njegovim nadzorom delujejo razni Sveti. Pod okriljem Svetov delujejo posamezni Odbori oziroma Komiteji, za reševanje konkretnih problemov pa so ustanovljene Delovne skupine. Vse naštete organe podpira Sekretariat. WTO nadzira veliko število sporazumov, ki določajo pravila trgovanja med njenimi državami članicami. WTO spodbuja ekonomsko globalizacijo in svobodno trgovino. V Svetovni trgovinski organizaciji deluje sistem za reševanje sporov, ki je eden največjih dosežkov Urugvajskega kroga pogajanj. Leta 2001 so države članice WTO sprožile nov krog pogajanj namenjen večji liberalizaciji svetovne trgovine (Doha razvojna agenda—DDA) . Po večkratnih prekinitvah pogajanj prizadevanja za njihov ponovni zagon in uspešni zaključek še vedno potekajo. Po optimističnih napovedih bi naj bila zaključena do konca leta 2010. WTO sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Svetovno banko in z drugimi institucijami. Danes je v WTO vključenih 153 držav članic, 30 držav pa ima status opazovalk.
Keywords: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, liberalizacija svetovne trgovine, organi WTO, ekonomska globalizacija, reševanje sporov, DDA
Published: 31.03.2010; Views: 2541; Downloads: 292
.pdf Full text (843,30 KB)

5.
6.
7.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Keywords: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Published: 14.05.2013; Views: 1156; Downloads: 321
.pdf Full text (753,21 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica