| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Fiskalne spodbude med krizo covid-19
Dorotea Pittner, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Keywords: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 741; Downloads: 179
.pdf Full text (2,93 MB)

2.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Keywords: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Published in DKUM: 17.03.2020; Views: 1394; Downloads: 113
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
4.
5.
Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetij
Dejan Romih, 2011, polemic, discussion, commentary

Keywords: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 849; Downloads: 73
.pdf Full text (66,87 KB)

6.
Vloga šolskih svetovalnih delavcev v času kulturno-ekonomske krize
Laura Rožman, Branka Čagran, 2014, original scientific article

Abstract: V prispevku se osredotočamo na vlogo šolske svetovalne službe pri reševanju kulturne in ekonomske krize. V teoretičnem delu prispevka opredeljujemo naloge, vloge in pomen šolske svetovalne službe oz. šolskih svetovalnih delavcev ter pomen izrazov kulturna in ekonomska kriza. Kot pot iz krize vidimo družbeno odgovornost. V empiričnem delu prispevka predstavljamo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med šolskimi svetovalnimi delavci v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo to krizo, kakšno znanje in izkušnje imajo na tem področju ter kako ocenjujejo pomembnost posameznih delavcev na šoli pri reševanju te problematike.
Keywords: šolski svetovalni delavci, kulturno-ekonomska kriza, znanje, družbena odgovornost, usposobljenost
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1728; Downloads: 93
.pdf Full text (196,47 KB)
This document has many files! More...

7.
Psihosocialni dejavniki nasilnih kaznivih dejanj v času socialno-ekonomske krize : magistrsko delo
Tajda Šimac Turk, 2015, master's thesis

Abstract: Vedno nas je zanimalo in vedno nas bo zanimalo, kakšna je narava pojavov, kot so kriminaliteta, alkoholizem, odklonskost in podobno. Veliko je teorij, stališč in mnenj o najglobljih vzrokih teh pojavov. Naše magistrsko delo se nanaša na psihosocialne dejavnike in socialno-ekonomsko krizo ter njun večji ali manjši vpliv na kriminaliteto. Naj že na začetku magistrskega dela opozorimo, da nobena izmed danes obstoječih teorij ne nastopa v čisti obliki, saj bi bilo neumno zanikati vpliv družbenih razmer kakor tudi pomen osebnosti v nastajanju posameznikove deviantnosti oziroma kriminalitete. Vsa dosedanja raziskovanja nas lahko vedno bolj prepričajo, da sta oba odločilna dejavnika – družba in posameznik – enako pomembna, če ne celo neločljivo povezana (tako pri nastajanju pozitivnih kot tudi pri nastajanju negativnih družbenih pojavov). Pomembno vlogo pri »nastajanju« zločinca igra družba, ob tem pa sta pomembni tudi individualna odločitev in priložnost. Na začetku zaključnega dela smo opisali kratek razvoj različnih kriminoloških teorij o vzrokih za kriminaliteto, njihova izhodišča, stališča in mnenja. Dotaknili smo se človekovega razvoja in njegove pridobitve vedenjskih vzorcev, vrednot, standardov, veščin, stališč in motivov, družbenih norm, sankcij in soočanja s pritiski. Pogledali smo, kako je prišlo do socialno-ekonomske krize in kakšne posledice so vidne danes. Se vidi porast v kriminaliteti nasilnih kaznivih dejanj in ali lahko za to krivimo krizo? Kateri so še drugi možni dejavniki, ki bi lahko vplivali na kriminaliteto? Pogledali smo tudi druge države v krizi, na kratko smo opisali vladajoče razmere in vpliv kriminalitete v Islandiji, Španiji ter v Združenih državah Amerike, saj smo pri raziskovanju pridobili statistične podatke. Poudarek smo dali razmeram, ki vladajo v Sloveniji od krize naprej. Pridobili in ovrednotili smo sekundarne statistične podatke o kriminaliteti v Sloveniji. Osredotočili smo se na nasilna kazniva dejanja, kot so umor, uboj, rop, povzročitev telesne poškodbe in spolno nasilje. Največji poudarek smo namenili nasilju v družini, saj se notranji pritiski in frustracije najprej kažejo znotraj družine. Izbrali smo si tudi odmevnejši primer nasilnega kaznivega dejanja v Sloveniji, ki smo ga s pridobljenim znanjem kar se da najbolje analizirali in izluščili tiste vzroke in dejavnike, ki so pripeljali storilca, da je izvršil nasilno kaznivo dejanje. Opravili smo tudi osebni intervju z znanim strokovnjakom s področja sociologije, doc. dr. Alešem Bučarjem-Ručmanom.
Keywords: krize, ekonomska kriza, psihosocialni dejavniki, kriminaliteta, nasilje, kazniva dejanja, nasilna kazniva dejanja, statistični pregledi, magistrska dela
Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 2243; Downloads: 268
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
Politično dogajanje na Islandiji v času globalne ekonomske krize : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Maša Janežič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Islandija je bila v času globalne ekonomske krize s strani mnogih avtorjev imenovana kar za laboratorij za spopadanje s krizo. Do takšnega poimenovanja je prišlo, ker je v primerjavi z ostalimi državami, ki so se prav tako spopadale s krizo, Islandija ravnala povsem nasprotno. Mnoge so se zatekale k podobnim ukrepom pri odzivanju na krizo, kot je npr. tudi Sloveniji znana dokapitalizacija bank, medtem ko Islandija bankam ni posodila denarja ampak dovolila njihov propad. Seveda je takšno ravnanje v paniko spravilo vse lastnike imetja pri teh bankah, kar je zajemalo tudi prebivalce Velike Britanije in Nizozemske, kjer so imele propadle banke svoje podružnice. Sledila je dolžnost kritja vsega tega imetja na Islandiji in v tujini, česar si Islandska vlada ni morala privoščiti in Velika Britanija in Nizozemska sta bili prisiljeni kriti imetja na svojih ozemljih. To je Islandiji natrpalo ogromen madež dolgov zaradi katerega jim je bilo oteženo pridobivanje meddržavnih denarnih posojil. Poleg tega so imeli Islandci velike težave s padanjem vrednosti domače valute, islandske krone. Po dolgem oklevanju so se zatekli k Mednarodnemu denarnemu skladu, ki je Islandiji odobril posojilo in skupaj s svojimi zahtevami ponudil program za soočanje s krizo. Mnogi trdijo, da se je Islandija rešila iz krize nekje do sredine leta 2011, ko so uradno zaključili program z Mednarodnim denarnim skladom. A upoštevati moramo, da je kriza poleg finančnega sektorja znatno vplivala tudi na druga področja. Veliki izzivi so nastopili v politiki, domačem in mednarodnem gospodarstvu in na socialnem področju, saj so ljudje na Islandiji izgubili zaupanje v Islandsko vlado. To je vodilo v nesoglasja med ljudstvom in vodilnimi v državi, kar je povzročilo umik ljudi iz institucionalizirane politike v civilnodružbeno delovanje. Islandsko ljudstvo je z zloglasno revolucijo loncev in ponev preko protestnih shodov doseglo odstop vlade ter z zanosom pozdravilo iniciativo nove vlade za popolno prenovo islandske ustave. Medtem se veliko stvari ni izšlo po načrtih, a posamezniki so znali poiskati nove načine za doseganje cilja. Izhod države iz krize.
Keywords: ekonomska kriza, gospodarska kriza, banke, kriminaliteta belih ovratnikov, ukrepi, Islandija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.10.2015; Views: 1996; Downloads: 210
.pdf Full text (580,74 KB)

9.
IZPOLNJEVANJE MAASTRICHTSKIH KRITERIJEV V GRČIJI IN NA IRSKEM
Klavdija Kolarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Skozi obdobje sodelovanja v skupnem valutnem sistemu, sta obravnavani državi pričeli kršiti pravila podpisane Maastrichtske pogodbe, kar smo ugotovili skozi nekatere gospodarske parametre, ki smo jih v delu diplomskega seminarja podrobneje analizirali. Za ponovno dosego maastrichtskih kriterijev bo potrebno še veliko garanja. Državi bosta morali stabilizirati njuni gospodarstvi. Grčija bo obsežnejši del svojega truda morala usmeriti v odpravo velikega zunanjega dolga in finančnega primanjkljaja ter gospodarstvo popeljati do ponovne rasti. Žal se država poleg ekonomske krize sooča še s hudo socialno krizo. Ljudje namreč ne morejo ostati ravnodušni ob tolikšnem sprejetju reform in občutnem povečanju brezposelnosti. Hitro ukrepanje je nujno, ne samo za izhod države iz težav, ampak obstaja bojazen, da bi trenutno stanje lahko prešlo tudi na druge članice. Definitivno je na boljši poti do izhoda iz krize Irska, saj okreva hitreje kot Grčija. Vsekakor bo pa tudi ta država morala zmanjšati javni dolg in javno finančni primanjkljaj ter sprejeti določene varčevalne ukrepe in reforme. Dejanske razmere so privedle obravnavani državi do tiste meje, ko svojega gospodarskega stanja brez pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, več nista bili sposobni sami uravnovesiti. V veliki meri je za to odgovorna finančna in gospodarska kriza, kateri ni in ni videti konca.
Keywords: maastrichtski kriteriji, Ekonomska in monetarna unija, Grčija, Irska, finančna kriza.
Published in DKUM: 26.11.2013; Views: 1485; Downloads: 169
.pdf Full text (1,11 MB)

10.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, master's thesis

Abstract: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Keywords: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 2451; Downloads: 393
.pdf Full text (2,00 MB)

Search done in 3.91 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica