1. Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko deloNeža Slovša, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Keywords: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 95; Downloads: 33
 Full text (1,03 MB) |
2. Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko deloAnja Pečoler, 2022, master's thesis Abstract: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €.
Keywords: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 185; Downloads: 42
Full text (1,36 MB) |
3. Ocena investicije v lasten obrat za zakol prašičev : magistrsko deloUrban Gajšt, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je, da na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjenih izračunov z metodo kalkulacije skupnih stroškov in, v nadaljevanju, Cost Benefit analize (CBA) finančno ocenimo smiselnost investicije v lasten klavni obrat. Klavnica bo namenjena lastni uporabi. V analizi je predvidenih 6 različnih scenarijev proizvodnje. Koeficienti ekonomičnosti investicije v lasten klavni obrat se gibajo med 1,25 in 1,54. Ekonomski kazalniki kažejo dobro podlago za nadaljnjo oceno investicije s finančnega vidika. Najboljši rezultati so se pokazali v četrtem scenariju, kjer smo predvidevali zakol dveh pitancev na klavni dan. Ob upoštevani 5,00 % obrestni meri in upoštevanju potencialne dobe povratka investicije 7 let znaša vrednost NSV 7.354,94. Ob omenjeni dobi povratka investicije doseže vrednost ISD 7,35 %, koeficient ekonomičnosti pa 1,54. V šestem scenariju se je upoštevala nižja prodajna cena klavnih polovic, in sicer 3,5 €/kg. Ugotovili smo, da tudi ta cena prenese investicijo in zagotavlja povratek investicije v obdobju 10 let, kar nakazuje na finančno smiselnost investiranja. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,25, NSV vrednost 1.408,2 in ISD ob dobi povratka 10 let 5,35 %.
Keywords: investicija, prašiči, klavnica, ekonomika
Published in DKUM: 06.12.2022; Views: 234; Downloads: 32
Full text (1,75 MB) |
4. Ocena ekonomike zasaditve protiveternega pasu z lesko in vpliv na poslovanje kmetije z uporabo Farm Managerja : magistrsko deloAlen Bolkovič, 2022, master's thesis Abstract: Kmetijstvo je dejavnost, ki se v večji meri odvija na prostem in je zelo odvisna od podnebnih dejavnikov. Eden izmed njih je veter, ki ima velik vpliv na rastlinsko proizvodnjo. Ob velikih hitrostih vetra je lahko v kmetijstvu veliko škode na infrastrukturi, kmetijskih površinah in pridelkih. Velik problem v kmetijstvu je tudi erozija prsti, saj se na ta način uničujejo zemljišča, primerna za kmetijsko obdelavo. Z ustreznimi ukrepi, kot je vzpostavitev protivetrnih pasov, lahko škodo, nastalo zaradi močnih vetrov, zmanjšamo ali preprečimo. V magistrskem delu so razviti trije različni scenariji vzpostavitve protivetrnih pasov, ki lahko ob pravilnem upravljanju preprečijo omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja je razvit tehnološko simulacijski model, katerega rezultat je ocena ekonomike vzpostavitve in pridelave na območju protivetrnih pasov. Za scenarij št. 3, ki je bil ocenjen kot najprimernejši, je izvedena finančna analiza ocene investicije, v kateri smo ocenili parameter neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 30 let, kri pri 5,5 % obrestni meri znaša 273,73 €. Ocenili smo tudi interno stopnjo donosnosti (ISD), ki znaša 5,6 %, NSV takrat znaša 40,82 €. Na osnovi ocenjene višine investicije vzpostavitve protivetrnega pasu, ki znaša 21.838,28 €, ter ocenjenega parametra NSV smo ugotovili, da je investicija vzpostavitve protivetrnega pasu smiselna, saj se povrne v 13. letu. Na primeru kmetije smo za scenarij št. 3, s pomočjo programa Farm Manager, analizirali poslovanje kmetije. Celostno raziskavo smo podkrepili še s SWOT analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vzpostavitve protivetrnih pasov.
Keywords: ekonomika, poslovanje kmetije, protivetrni pas, leska, Farm Manager
Published in DKUM: 06.12.2022; Views: 174; Downloads: 34
Full text (2,77 MB) |
5. Uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka in ocena investicije - študija primera za lastno kmetijo : magistrsko deloMateja Korošec, 2022, master's thesis Abstract: V zadnjih letih ekonomičnost prireje mleka pada, zato se je analizirala ideja uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V magistrskem delu je bil razvit simulacijski model za oceno ekonomike prireje mleka in predelave mleka ter analiza finančne upravičenosti investicije v sirarno. S kalkulacijami skupnih stroškov se je ugotovilo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena (Ke = 1,02). Prav tako je ekonomsko upravičena predelava v sveži sir (Ke = 1,01), sveži sir z dodatki (Ke = 1,06), navadni jogurt (Ke = 1,53), sadni jogurt (Ke = 1,33), skuto (Ke = 1,29) in sladko smetano (Ke = 2,12). Na podlagi letnega denarnega toka (LDT = 9.440,32 €), fiksne obrestne mere (i = 6,30 %) ter 10-letne dobe odplačevanja je bilo ocenjeno, da se investicija (I) v višini 22.531,59 € povrne v tretjem letu, ko je neto sedanja vrednost prvič pozitivna (NSV = 2.563,08 €). V primeru najema kredita bi bila ob dobi povratka investicije interna stopnja donosnosti (ISD) 12,37 %.
Keywords: dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, investicija
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 190; Downloads: 48
Full text (1,53 MB) |
6. Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko deloRene Paskolo Mlasko, 2022, undergraduate thesis Abstract: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Keywords: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Published in DKUM: 29.09.2022; Views: 152; Downloads: 25
Full text (1,69 MB) |
7. Razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah : diplomsko deloUrška Vesenjak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Obravnavana analiza diplomskega dela vključuje razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah. V delu predstavljamo žensko na kmetiji, oceno njenega družbenega in ekonomskega položaja. Osnovni cilj naloge je oceniti družbeni in ekonomski položaj ženske na kmetiji. Metodologija vključuje spletno anketiranje žensk v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji, in sicer članic in nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Nato so vprašanja preoblikovana za potrebe eksportnega sistema DEXi, s pomočjo katerega smo ocenili perspektivnost življenja žensk na kmetijah tako v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji kot tudi v starosti nad in pod 40 let. Izsledki raziskave so pokazali, da je opazna razlika v kvalitativni oceni socio-ekonomske vloge žensk glede na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, glede na starost pa razlike v perspektivnosti ni. V odločanju je glede na starostno strukturo žensk opazna razlika, in sicer ženske nad 40 let sprejemajo odločitve večinoma same. Družbeni položaj žensk se glede na starostno strukturo ne razlikuje. Model bo koristen tudi v prihodnje za oblikovanje kmetijske politike.
Keywords: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Dexi
Published in DKUM: 15.09.2022; Views: 155; Downloads: 26
Full text (1,61 MB) |
8. Ocena ekonomike na ekološki kmetiji - študija primera : diplomsko deloAleksandra Cenc, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo analizirali trenutno stanje ekološke kmetije Cenc, ki leži v Zg. Lažah, občini Slovenske Konjice. Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki poteka v sožitju z naravo in prispeva k ravnovesju med človekom in naravo. Kmetija je vključena v ekološko kontrolo od leta 2011 in ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji predelava sadja in zelenjave. Na kmetiji pridelujejo jagode in nato višek predelajo v jagodni džem. Povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih je vedno večje, zato smo analizirali tudi možnost širitve proizvodnje zelenjave in predelavo le te. Proizvodnja bi se širila na pridelavo kumar za vlaganje in na vložene kumare. Za trenutno proizvodnjo smo uporabili obračunske kalkulacije skupnih stroškov, za širitev proizvodnje pa planske kalkulacije skupnih stroškov. Koeficienti ekonomičnosti so pokazali, da je najbolj ekonomična pridelava jagod (Ke = 2,84), sledi predelava v jagodni džem (Ke = 2,03). Analiza širitve proizvodnje kumar za vlaganje kaže, da je pridelava kumar ekonomsko upravičena (Ke = 1,23), prav tako predelava kislih kumar, kjer je Ke = 1,29. Rezultati kažejo, da dopolnilna dejavnost izboljšuje ekonomsko stanje na kmetiji.
Keywords: ekonomika, kalkulacija skupnih stroškov, ekološka kmetija
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 230; Downloads: 40
Full text (1,18 MB) |
9. Finančna analiza kmetijsko - gozdarskega sistema : magistrsko deloSmiljan Kos, 2022, master's thesis Abstract: Podnebne spremembe, degradacija tal in okolja, erozija rodovitne prsti, upad biodiverzitete, onesnaževanje voda in večanje svetovne populacije so problemi, s katerimi se soočamo v sedanjosti. Za nekaj naštetih problemov je eden glavnih krivcev prav (industrijsko) kmetijstvo, ki pa bo moralo doživeti močnejše spremembe, če bomo hoteli upoštevati cilje Agende 2030. V potrebi po primernih in konkretnih rešitvah za izvajanje okolju zelenih, a hkrati produktivnejših praks, smo se odločili, da v magistrski nalogi naredimo finančno analizo kmetijsko-gozdarskega (angl. agroforestry) sistema, in sicer drevoredov (angl. alley cropping), ki lahko ob pravilnem upravljanju ponudijo rešitve na omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja smo naredili tehnološko ekonomsko simulacijski model, ki nam pove podatke o ekonomiki proizvodnje v drevoredih, ter kasneje še finančno analizo z dinamično metodo neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 40 let. Obravnavana drevesna vrsta je oreh (Juglans regia L.) z gostoto sajenja 56 dreves/ha, med drevoredi (vrstami dreves) pa izvajamo poljedelsko operacijo s štiriletnim kolobarjem. NSV drevoredov oz. štiri scenarije drevoredov smo primerjali z NSV njive po 40 letih. Ugotovili smo, da je finančno in ekonomsko uporaba kmetijsko-gozdarskega sistema oz. drevoredov finančno primernejša oblika rabe tal kot monokulturna njiva. NSV drevoredov za tri od štirih scenarijev so bili boljši v primerjavi z NSV njive po 40 letih.
Keywords: kmetijsko-gozdarski sistem, drevoredi, finančna analiza, simulacija, ekonomika
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 483; Downloads: 69
Full text (2,97 MB) |
10. |
