| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KORELACIJA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ IN NJIHOVIH VPLIVOV NA IZBRANE DRŽAVE - KITAJSKA IN DRŽAVE CENTRALNE EVROPE
Matej Taferner, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju, ki sem ga napisal, sem se v prvem delu osredotočil na opisovanje neposrednih tujih investicij (NTI), nato sem nadaljeval s predstavitvijo izbranih teorij, kot sta npr. Heckscher-Ohlinov model in Dunningova teorija, na koncu pa prikazal še vplive NTI na izbrana gospodarstva (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V prvem delu sem tako med drugim izpostavil dejstvo, da so NTI sestavni del procesa globalizacije in da so tekom opazovanega obdobja od leta 1987 oziroma 1995 do 2007 postale tudi ena izmed najpogostejših in najbolj dinamičnih vrst toka kapitala v analiziranih državah (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V drugem delu sem predstavil korelacijo med NTI in njihovimi vplivi na rast oziroma upad ekonomskih variabel. Celotna predstavitev poteka v več sklopih. Z uporabo podatkovnih baz, kot so European Bank for Reconstruction and Development database, World Development Indicators Database from the World Bank, The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) data in Chinese National Bureau of Statistics yearbooks data sem eliminiral možnost uporabe nepreverjenih in statistično neenotnih podatkov, kot dodatno pomoč pa so mi predstavljale raziskave in članki priznanih avtorjev, kot so Robert E. Lipsey, Blomstrom, Kokko, Dunning, Gujarati in drugi Eden izmed načinov analize vpliva in korelacije NTI na različne ekonomske variable je uporaba ekonometričnih metod. Z uporabo regresijske enačbe sem tako poskušal razložiti in prikazati vpliv in korelacijo med neposrednimi tujimi investicijami (NTI) na ravni bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, stopnjo brezposelnosti in vpliva na okolje. Pri tem sem si pomagal s postavitvijo štirih hipotez. Hipoteze so bile sledeče: hipoteza 1 je temeljila na predpostavki, da prilivi neposrednih tujih naložb povečajo ravni BDP, hipoteza 2 je predpostavljala, da NTI povečajo izvozno dejavnost, hipoteza 3 je temeljila na predpostavki, da NTI vplivajo na zmanjšanje ravni brezposelnosti, in hipoteza 4 na predpostavki, da se ravni onesnaženosti (CO2 emisije) povečujejo s pritokom neposrednih tujih naložb. Pri prikazovanju rezultatov in matematičnih operacijah sem uporabljal linearni ekonometrični model. Ker sem predvideval, da bodo BDP, izvoz in brezposelnost povezani/korelirani, sem uporabil SEM model (structural equation model), medtem ko sem zaradi raznolikosti podatkov le-te zbiral s kombinacijo »time series and cross section« metode. Čeprav so spremenljivke nenormalno porazdeljene glede na elementa asimetrije in sploščenosti, mi ta nenavadna porazdelitev ni onemogočila neizvedljivost testa linearne regresije. Zaključek raziskave temelji na dejstvu, da obstajajo tako pozitivni kot negativni učinki NTI, katerih glavni nositelj so transnacionalna podjetja (TNP). Čeprav v osnovnem delu raziskave nisem eksplicitno izpostavil negativnih in pozitivnih učinkov NTI, je splošno znano dejstvo, da določeni ljudje iz stroke neposredne tuje investicije podpirajo, medtem ko jih drugi ne, saj menijo, da le-te niso pozitivne, oziroma lahko v določeni meri državi tudi škodijo. K mojemu povzetku ideje ekonomistov, ki imajo NTI za pozitivne oziroma negativne, pa je prispevalo dejstvo, da je osnovni del raziskave pokazal, da je zelo malo spremenljivk, pri katerih je bila ugotovljena zelo visoka korelacija. Natančnejša analiza je pokazala, da so NTI močno negativno korelirane z onesnaževanjem, kar je v nasprotju z domnevo, da bi povečanje tujih neposrednih investicij pripeljalo do večjega onesnaženja. Individualni test linearne regresije pa je na primeru Poljske pokazal, da je povečanje NTI dejansko imelo negativen vpliv na gospodarsko rast v tej državi, čeprav ta ugotovitev ni v skladu z ekonomsko teorijo in izvirno hipotezo, da pritoki NTI povečajo ravni bruto domačega proizvoda. Tako sem po svoji presoji zaključil, da imajo NTI pozitivno-negativni učinek. V zaključku sem tudi izpostavil, da na končni rezultat, ki ga imajo NTI na neko ekonomsko spre
Keywords: Neposredne tuje investicije (NTI), izbrane srednjeevropske države, Kitajska, korelacija, rast bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, brezposelnost, emisije (CO2), statistične metode za analizo podatkov, regresijska enačba, linearni ekonometrični model, structural equation model (SEM), time series, cross section.
Published: 02.12.2010; Views: 2629; Downloads: 188
.pdf Full text (460,84 KB)

2.
ANALIZA RAZVOJNEGA POTENCIALA ZAVAROVALNIŠTVA V DRŽAVAH BIVŠE JUGOSLAVIJE
Andreja Žmavc France, 2012, master's thesis

Abstract: Zavarovalništvo je pomemben del svetovnega finančnega trga, na katerem zaradi liberalizacije in globalizacije na kapitalskih trgih izginjajo ovire in omejitve med različnimi finančnimi storitvami. Prav tako na razvoj zavarovalniških trgov vplivajo prevzemi in združitve, ki predstavljajo priložnosti tudi za slovenske zavarovalnice. V nalogi želimo napovedati razvoj zavarovalniškega trga v državah nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija in Kosovo) ter odgovoriti na vprašanje, koliko za »evropskimi zavarovalniškimi standardi« zaostaja zavarovalništvo v državah nekdanje Jugoslavije. Gre za vprašanje konvergence v zavarovalnem sektorju ter vprašanje, kakšna je lahko vloga slovenskih zavarovalnic na trgih nekdanje Jugoslavije. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh sklopov, in sicer teoretičnega in empiričnega. Prvi del je teoretično-analitični, v katerem so opredeljene teoretične osnove in stanje na zavarovalnih trgih. Drugi del predstavlja model razvojnega potenciala zavarovalništva v državah nekdanje Jugoslavije, s katerim smo poizkusili napovedati predvidena dogajanja v zavarovalništvu na omenjenih trgih.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalnice, premija, premoženjska premija, življenjska premija, makroekonomske spremenljivke, ekonometrični model, premija v BDP, premija na prebivalca, regresija, metoda glavnih komponent
Published: 22.02.2013; Views: 1190; Downloads: 134
.pdf Full text (3,26 MB)

3.
VREDNOTENJE OPCIJ
Duška Nenić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih. Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije. Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument. Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost. Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije. Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine: • ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model); • verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model); • računalniški modeli vrednotenja.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model.
Published: 04.08.2014; Views: 1307; Downloads: 299
.pdf Full text (975,98 KB)

4.
DIFERENCIRANI MODEL POVPRAŠEVANJA PO CESTNIH PREVOZIH KOT INSTRUMENT UČINKOVITE CENOVNE POLITIKE NA TRANSPORTNEM TRGU V SLOVENIJI
Mateja Matajič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Ekonomisti se že več desetletij ukvarjajo s problematiko alokacijske neučinkovitosti transportnega trga, katerega posledica je neučinkovitost cenovnega mehanizma kot usmerjevalca obsega transportnega povpraševanja, tržna neučinkovitost zaradi odsotnosti ustreznih signalov glede investiranja, in tržna neučinkovitost zaradi izkrivljenosti konkurenčnosti med različnimi vrstami prevoza. Obračunavanje in plačevanje diferenciranih cestnin je v praksi čedalje bolj podprto z razvojem novih tehnologij in z uvajanjem interoperabilnosti na področju brezkontaktnega elektronskega cestninjenja vozil v prostem toku v skupnem evropskem prostoru, zato se postavlja vprašanje, ali lahko s sistemom cestnin, diferenciranih med cestnimi odseki, učinkovito vplivamo na obnašanje povpraševanja na slovenskem transportnem trgu in na (pre)razporeditev prometnih obremenitev z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili. V doktorski disertaciji poročamo o ocenah elastičnosti povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na cestninskih cestah v Sloveniji glede na najpomembnejše cenovne in strukturno-kvalitativne determinante tega povpraševanja. V danem primeru gre za prvo tovrstno ekonometrično analizo panelnih podatkov na primeru Slovenije oziroma na primeru testiranja doslej najobsežnejše slovenske podatkovne baze. Nadalje identificiramo in ocenimo tudi diferencirana modela transportnega povpraševanja po cestnih prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili v Sloveniji v okviru dveh geografskih delitev: (a) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na V. panevropskem cestnem koridorju v primerjavi z ostalim proučevanim območjem Slovenije, in (b) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na treh različnih prometnih geografskih smereh Slovenije, in sicer na primorski, gorenjski in štajerski smeri. Vsebinski okvir doktorske disertacije temelji na proučevanju ekonomike cestnega transporta. Predmet našega raziskovanja sta tako analiza in modeliranje povpraševanja po cestnih motornih prevozih v primeru Slovenije. Z izsledki doktorske disertacije želimo vzpodbuditi in omogočiti primerno uporabo cenovnih in drugih ekonomskih instrumentov prometne politike za upravljanje povpraševanja po cestnih prevozih na cestninskih cestah v Sloveniji, kar bi prispevalo k optimizaciji teh prevozov v času in prostoru ter s tem tudi k večji učinkovitosti transportnega trga. Na osnovi panela podatkov smo ocenili ekonometrični model transportnega povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na desetih odsekih cestninskih cest v Sloveniji. Osrednje vsebinske ugotovitve opravljene raziskave so naslednje: Prvič, transportno povpraševanje je na slovenskih avtocestah cenovno neelastično. Zviševanje cestnine bi upravljavcu cestninskih cest v Sloveniji lahko zagotavljalo več finančnih virov. Drugič, cenovna elastičnost transportnega povpraševanja se med različnimi skupinami cestninskih odsekov potrjeno razlikuje, zato je smiselna uvedba diferenciranega sistema cestninjenja, ki omogoča hkratno doseganje cilja večje internalizacije zunanjih stroškov transporta, cilja upravljanja obsega transportnega povpraševanja na osnovi stroškovnih cen ter cilja večjega pokrivanja stroškov vzdrževanja in razvoja cestninskih cest v Sloveniji. Tretjič, cestno transportno povpraševanje je v Sloveniji bolj kot na spremembe višine cestnin odzivno na spremembe cen goriva, še zlasti to velja za tovorna vozila, zato lahko prometna politika transportno povpraševanje upravlja tudi z višino cen goriva. In končno, ocene diferenciranih modelov transportnega povpraševanja glede na različne skupine cestnih odsekov nakazujejo na nezadostno konkurenčnost prevoznih podsistemov, tj. cestnega in železniškega, kar bi verjetno lahko izboljšali s širjenjem transportne ponudbe z večanjem konkurenčnosti alternativnega železniškega prevoza ter alternativnih transportnih poti.
Keywords: ekonometrični model, panelni podatki, cestninske ceste v Sloveniji, transportno povpraševanje, prevozi z osebnimi avtomobili, prevozi s tovornimi vozili
Published: 18.11.2014; Views: 1220; Downloads: 225
.pdf Full text (3,16 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica