| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Empirična analiza dejavnikov plač v Estoniji in Latviji
Gašper Kolar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki so v opazovanem obdobju vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo postavili teoretična izhodišča proučevanja dejavnikov plač, izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav na tem področju ter predstavili splošne gospodarske razmere in realne plače v obeh analiziranih državah. Opisani prvi del diplomskega dela predstavlja podlago za drugi del, pri čemer nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov, ki so vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. V drugem delu diplomskega dela smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkciji plač za Estonijo in Latvijo. Ocenjeni funkciji plač smo nadalje testirali za ustreznost specifikacije in stabilnost regresijskih koeficientov ter preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gibanje realnih plač v analiziranih državah statistično značilno vplivajo brezposelnost, produktivnost in realne plače v preteklem obdobju. Kljub temu pa razlike v regresijskih koeficientih v funkciji plač Estonije in Latvije kažejo na različno močan vpliv posameznih dejavnikov med gospodarstvoma.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, realne plače, Estonija, Latvija
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 347; Downloads: 35
.pdf Full text (2,35 MB)

2.
Finančni trgi kot dejavnik razvitosti gospodarstev
Aljaž Skaza, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu gradimo na obstoječih raziskavah, ki povezujejo razvoj finančnih trgov in gospodarski razvoj. Raziskujemo vpliv razvoja finančnih trgov na gospodarski razvoj v določenem časovnem obdobju, pri čemer uporabljamo metodo najmanjših kvadratov na vzorcu 40 držav za obdobje od leta 2001 do 2016. Kot indikator razvoja finančnih trgov so uporabljeni delež tržne kapitalizacije v BDP, delež borznega prometa v BDP, delež borznega prometa v tržni kapitalizaciji in volatilnost cen delnic. Ugotavljamo, da v obravnavanem obdobju razvoj finančnih trgov vpliva na gospodarski razvoj, vendar vpliv indikatorjev razvoja finančnih trgov z vidika statistične značilnosti ni povsem konsistenten. Za večino obdobja je statistično značilen in pozitiven le delež borznega prometa v BDP, medtem ko so ostali indikatorji značilni le v nekaterih letih, hkrati pa so njihovi predznaki v nasprotju s teorijo in ugotovitvami preteklih raziskav. Odstopanja rezultatov od teorije in ugotovitev preteklih raziskav bi lahko bila posledica vzorca.
Keywords: gospodarski razvoj, razvoj finančnih trgov, ekonometrična analiza
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 671; Downloads: 89
.pdf Full text (8,01 MB)

3.
Ekonometrična analiza vpliva človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem
Blaž Prelog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Koncept človeškega kapitala je postal ena izmed ključnih spremenljivk v sodobni teoriji gospodarske rasti. Gre za investicije v posameznikovo izobrazbo in zdravje, kar ima za posledico večjo produktivnost posameznika in višji potencialni zaslužek. Diplomsko delo obravnava vpliv človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem. V uvodnih poglavjih sta predstavljeni teoriji gospodarske rasti in človeškega kapitala ter obstoječe empirične študije gospodarske rasti. V nadaljevanju sta predstavljena indeksa, ki prikazujeta razvoj države in človeškega kapitala; to sta indeks človekovega razvoja in indeks človeškega kapitala. Izhodiščne podatke za ekonometrično analizo smo pridobili iz nacionalnih statističnih uradov Norveške in Švedske. Za obe državi smo s pomočjo računalniškega programa EViews 11, izdelali tri ustrezne regresijske funkcije, za katere smo razložili osnovne statistike in pomen dobljenih regresijskih koeficientov. Vse funkcije smo testirali na ustreznost specifikacije z RESET testom in oceno stabilnosti parametrov s Chow testom. Za odločitev o izbiri najprimernejšega modela pa smo primerjali primerljive determinacijske koeficiente ter primerljive nepojasnjene vsote kvadratov. Za izbrani funkciji smo izračunali standardizirane koeficiente in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Zaradi prisotnosti heteroskedastičnosti in avtokorelacije smo izračunali robustne standardne napake ocen regresijskih koeficientov s heteroskedastično in avtokorelacijsko konsistentno variančno-kovariančno matriko, znano tudi kot HAC metoda.
Keywords: Bruto domači proizvod, izobrazba, zdravje, ekonometrična analiza, Norveška, Švedska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1683; Downloads: 91
.pdf Full text (3,40 MB)

4.
Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvih
Ajda Lipnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Keywords: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 879; Downloads: 103
.pdf Full text (1,33 MB)

5.
Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih
Maša Harkai, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Keywords: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 854; Downloads: 70
.pdf Full text (1,97 MB)

6.
Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav Amerike
Mateja Vrečič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Keywords: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 858; Downloads: 53
.pdf Full text (16,80 MB)

7.
Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočju
Saša Perko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Keywords: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Published in DKUM: 24.03.2021; Views: 897; Downloads: 98
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
Značilnosti trga dela v Združenem Kraljestvu in Nemčiji s poudarkom na empirični analizi zaposlitvene funkcije
Barbara Feldin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Trg dela je v današnjem času zelo aktualna tema. Na zaposlenost vpliva več dejavnikov. V našem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na ekonometrično analizo zaposlitvene funkcije v dveh državah. V prvem delu smo opisali trg dela in njegove značilnosti za obe državi, prav tako smo se posvetili brezposelnosti in zaposlenosti v obeh državah. Nato smo se posvetili ekonometrični analizi zaposlitvene funkcije v obeh državah. Najprej smo grafično analizirali vpliv izbranih spremenljivk na zaposlenost v posamezni državi, nato pa smo ocenili tri funkcije za obe državi. Po oceni funkcij smo primerjali vse tri funkcije za posamezni državi. Po analizi vseh treh funkcij s primerjavo determinacijskih koeficientov, z Ramsey RESET testom, Box Cox testom in Chow testom smo izbrali najustreznejšo funkcijo v vsaki državi. Nato smo preverili veljavnosti predpostavk metode najmanjših kvadratov izbrane funkcije v obeh državah. V našem delu diplomskega projekta smo z analizo ugotovili, da v ocenjeni zaposlitveni funkciji za Nemčijo ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost in heteroskedastičnost. Pri analizi ocenjene zaposlitvene funkcije za Združeno kraljestvo smo prav tako ugotovili, da ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost.
Keywords: trg dela, zaposlenost, ekonometrična analiza.
Published in DKUM: 08.12.2020; Views: 885; Downloads: 65
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo
Valentina Muršič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 1161; Downloads: 194
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije
Anja Belić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem. V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 660; Downloads: 62
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 7.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica