| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Lapoši v ekološko študija primera : diplomsko delo
Jože Lapoši, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Lapoši. Kmetija se ukvarja z pridelavo in rejo prašičev pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je 3,92 ha velika in se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Med preusmeritvenim obdobjem smo se odločili za dokup 1,50 ha zemlje (zaradi zagotavljanja zadostne količine krme za prašiče). Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. Za potrebe raziskave je bila pripravljena tudi SWOT analiza. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je na naši kmetiji ekonomsko upravičena le ekološka pridelava. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR = - 1.314,58 €). V prvem letu preusmeritve je vrednost negativna (FR= - 402,74 €), drugo leto pa pozitivna (FR= 764,23 €). V ekološki pridelavi doseže pozitivno vrednost (FR= 4.385,50 €).  
Keywords: preusmeritveni načrt, ekološko kmetovanje, finančni rezultat, ekonomska upravičenost
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 679; Downloads: 159
.pdf Full text (4,74 MB)

2.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Keywords: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1251; Downloads: 162
.pdf Full text (2,65 MB)

3.
Motivi lastnikov ekoloških kmetij za ekološko kmetovanje
Špela Hribernik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Odločitev je dejanje, ki človeka izoblikuje in zaznamuje. Vse večja globalizacija potrošnikom omogoča hiter pretok in dostop informacij, zaradi katerih vsakodnevno nastajajo nove potrebe in želje. Iskanje končnega zadovoljstva, ki je posledica pravilne odločitve, se začne ravno pri prepoznavanju teh potreb in želj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in na kakšen način bo informacije iz okolja sprejel in jih interpretiral. Izbira lahko med različnimi viri in na koncu izbere najoptimalnejšo možnost za svojo situacijo. Okolje, ljudje, situacije in osebni vplivi so eni izmed tistih dejavnikov, ki imajo pomembno vlogo pri končnih odločitvah. Rutinsko odločanje je prisotno na vsakodnevni ravni posameznikov, veliko pa je tudi zavestnega sprejemanja informacij in odločitev, ki so lahko bodisi dobre bodisi slabe. Ne glede na izid bo vsaj minimalno prisotna posledica odločitve na posameznika ali potrošnika. Zato je pomembno, da so sprejemanje, interpretiranje in odločanje skrbni in premišljeni, saj lahko velike stvari prinesejo velike težave – in obratno. Naloga prikazuje premišljene odločitve lastnikov ekoloških kmetij, ki s svojim delom zavestno prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in prostora, v katerem živimo. Vsi se zavedajo današnjega okoljskega problema in kaj to pomeni za človeka. Ravno zato so s svojim pridobljenim znanjem ter ekološkimi izdelki začeli ozaveščati ljudi okoli osebe. Za vsakim lastnikom ekološke kmetije se skriva motiv, ki ga je pripeljal do ekološkega kmetovanja. Prav tako je vsak šel skozi proces odločanja, ki je od lastnika do lastnika drugačen in edinstven. V raziskavi je sodelovalo trinajst lastnikov ekoloških kmetij, ki sodelujejo na ekološki tržnici v nakupovalnem središču Europark in na ekološki tržnici na Glavnem trgu Maribor. S pomočjo raziskovalnih vprašanj so ugotovljeni in prikazani razlogi, zakaj, kako in na kakšen način. Analizirana je primerjava različnih procesov odločanja in dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za ekološko kmetovanje.
Keywords: vedenje potrošnikov, proces odločanja, kategorije procesa odločanja, motivi za odločanje, ekološko kmetovanje
Published in DKUM: 24.03.2021; Views: 995; Downloads: 62
.pdf Full text (339,83 KB)

4.
Uvajanje biodinamičnega kmetovanja na kmetijah v Sloveniji in certifikat Demeter
Bojana Marjanović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Biološko-dinamično kmetovanje je vrsta ekološkega kmetovanja, ki pa se v mnogih pogledih razlikuje od le-tega. V diplomskem delu opredelimo značilne ključne razlike med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem ter biološko-dinamičnim in ekološkim kmetovanjem. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del naloge je osnova našega raziskovanja, kjer smo predstavili ključne razlike med različnimi metodami kmetovanja. Spoznali smo ekološke certifikate, ekološke blagovne znamke ter postopek certificiranja ekoloških in biološko-dinamičnih kmetij ter proizvodov le-teh. Podrobneje smo spoznali tudi postopek uvajanja biološko-dinamičnega kmetovanja na kmetijah v Sloveniji ter certifikat Demeter. V empiričnem delu naloge smo opravili analizo najbolj pogostih prodajnih mest z živili ter poiskali živila z ekološkimi certifikati ter s certifikatom Demeter. Opravili smo SWOT analizo, katere podlaga je bil intervju z Biodinamičnim društvom Ajda. S kratko anketo smo potrdili splošno ozaveščenost potrošnikov o poznavanju ekoloških certifikatov ter o ekoloških blagovnih znamkah. Ker se v nalogi osredotočamo na biodinamične kmetovalce ter ekološko biodinamično znamko Demeter, nas je zanimala njihova tekoča problematika, zato smo obiskali Biodinamično društvo Ajda Vrzdenec ter jim zastavili nekaj vprašanj. Prav tako smo se pogovarjali o možnih rešitvah problematike. Pri izvedbi analiz je bila uporabljena tehnika opazovanja prodajnih mest, kratka anketa, razgovor in intervju z Društvom biološko-dinamičnega kmetovanja Ajda, prav tako pa smo se udeležili njihovega predavanja o biodinamiki. Po opravljeni analizi smo na podlagi rezultatov pripravili tudi nekaj predlogov kot možne rešitve.
Keywords: ekološko kmetovanje, biološko-dinamično, certifikat Demeter
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 850; Downloads: 93
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Analiza spletne platforme WWOOF Canada in njeno prileganje slovenskim razmeram, ter možnosti izboljšav
Urška Kores, 2020, master's thesis

Abstract: V želji, da bi ljudem ponovno približali naravo ter jim ponudili možnost spoznavanja drugačnega načina življenja, ki temelji na samozadostnosti in bolj trajnostnem načinu življenja, se je razvila organizacija in z njo spletna platforma WWOOF (angl. WorldWide Opportunities on Organic Farms). Ta po vsem svetu predstavlja povezavo med posamezniki (prostovoljci) in ekološkimi kmetijami, s čimer želi povečati zavedanje o pomenu samooskrbe in ekološko pridelane hrane. V magistrskem delu zato najprej podajamo definicijo samooskrbe in ekološkega kmetovanja ter podrobneje predstavljamo WWOOF. V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja vse večja potreba po vzpostavitvi samostojne spletne platforme WWOOF Slovenia. Iz tega razloga v magistrskem delu proučujemo smiselnost uporabe enotne spletne platforme WWOOF v Sloveniji, ki temelji na platformi WWOOF Canada, ter iščemo možnosti za izboljšave. V drugem delu zato podrobneje predstavljamo našo glavno temo, torej analizo spletne platforme WWOOF Canada. Ker pa je za njeno uspešno izvedbo potrebnega tudi nekaj teoretičnega znanja, v tretjem poglavju najprej predstavljamo splošne korake za načrtovanje spletne platforme, katerim nato sledimo pri sami analizi. Ta je bila izvedena na podlagi predstavljenih teoretičnih osnov, pregleda treh drugih platform, ki ponujajo podobne ali enake vsebine, ter izvedbe intervjujev. S pomočjo izbranega vzorca, ki je zajemal kmetije po Sloveniji, smo dobili vpogled v problematiko potrebe po vzpostavitvi lastne spletne platforme v Sloveniji ter prišli do nekaterih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Keywords: spletna platforma, WWOOF, WWOOF Canada, samooskrba, ekološko kmetovanje, prostovoljstvo
Published in DKUM: 26.08.2020; Views: 847; Downloads: 64
.pdf Full text (2,40 MB)

6.
Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko - študija primera
Valentina Vučak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu vse več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Vučak. Na kmetiji je rastlinska pridelava in reja govejih pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je velika 56,18 ha in se nahaja na severovzhodnem delu Slovenije. Ker polovica kmetije spada pod Krajinski Park Goričko so na kmetiji tudi dodatne omejitve v sklopu zakonodaj. Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava ekonomsko upravičena. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.819,06 €, po prehodu v ekološko pa 90.691,73.
Keywords: simulacijski model / preusmeritveni načrt / kalkulacije / ekološko kmetovanje
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 1555; Downloads: 179
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
Primerjava proizvodnosti piščancev ross 308 in slovensko pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje
Primož Kobold, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Izbor primerne pasme je eno najpomembnejših vprašanj v ekološki reji perutnine, ki mora trajati vsaj 81 dni oziroma manj v primerjavi s počasi rastočimi pasmami. Cilj poskusa je bil primerjava proizvodnosti piščancev Ross 308 in slovenske pozno operjene kokoši (SPOK) v pogojih ekološke reje. Pri tem smo proučevali rastnost piščancev obeh provenienc, spremljali smo porabo krme, poškodbe nog, prsi in tarzalnih sklepov. Raziskavo smo izvedli na 50 Ross 308 piščancih in 52 piščancih SPOK. Piščance smo tehtali enkrat tedensko, ob tem smo zapisali tudi porabo krme. Poškodbe nog, tarzalnega sklepa ter prsi smo ocenili 60. dan pri piščancih Ross 308 ter 70. dan pri piščancih SPOK. Analiza podatkov je pokazala, da so do 21. dne piščanci slovenske pozno operjene kokoši imeli statistično značilno večjo rast kot piščanci Ross 308, nakar so po 42. dnevu reje in do konca reje statistično značilno več priraščali piščanci Ross 308. Piščanci Ross 308 so dosegli značilno večjo klavno maso (3884,47 g) kot piščanci SPOK, vendar je bila izmerjena pred 81. dnem starosti. Piščanci SPOK so zaužili več krme in kljub daljši življenjski dobi, dosegli manjšo statistično značilno maso klavnih trupov, kot tudi značilno manjši klavni izplen v primerjavi s piščanci Ross 308 (71,43 % in 76,94 %). Analiza ocen poškodb je pokaza, da ni značilnih razlik v pojavnosti poškodb blazinic stopala med proveniencama, vendar pa smo ugotovili značilno več poškodb tarzalnega sklepa razreda 1 pri SPOK. Pri obeh spremljanih proveniencah ni bilo moč zaznati poškodb prsi.
Keywords: Ross 308, slovenska pozno operjena kokoš, ekološko kmetovanje, dobrobit
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 3188; Downloads: 166
.pdf Full text (2,39 MB)

8.
DELOVANJE KMETA NA SLOVENSKEM OZEMLJU V DOBROBIT NASLEDNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom “Delovanje kmeta na slovenskem ozemlju v dobrobit naslednikov” se osredotočam na življenje kmeta v določenem okolju; skozi zgodovino in danes. Človek ne more preživeti brez kmetovalca, saj mu ta zagotavlja osnovni vir hrane, kljub temu pa kmet nima izkazanega enako pomembnega mesta v družbi kot ostale družbene skupine. Pri pisanju diplomskega dela sem se naslonila na naravnogeografsko razdelitev Slovenije. Predstavim opis pokrajin Slovenije, značilnosti prsti, njihovo rabo ter ogroženost prsti. Nadalje pišem o vremenskih in podnebnih značilnostih. Vsi ti dejavniki so pomembni za kmetijstvo, saj jih mora kmet upoštevati in se jim prilagajati. Tretje poglavje predstavi zgodovinski pregled kmetovanja na ozemlju današnje Slovenije. Začnem s 16. stoletjem, ko se je s kmetijstvom ukvarjalo 94 % prebivalstva, nato nadaljujem s terezijansko-jožefinskim obdobjem v 18. stoletju. To je bil čas reform, ki sta jih uvajala Marija Terezija in njen sin Jožef. Reforme so bile posledica odgovorov na kmečke upore, med drugim so z njimi hoteli doseči večjo produktivnost v poljedelstvu. Obravnavam tudi obdobje marčne revolucije v 19. stoletju, ko so bile odpravljene vse oblike tlačanskega dela in dajatve, razvijati pa se je začela kapitalistična posest. Nadaljujem z obdobjem med vojnama in po drugi svetovni vojni. Na našem ozemlju je to čas Države SHS in Kraljevine SHS. Tudi razmere v kmetijstvu so se spreminjale, glede na politične ureditve tedanjega časa. Zadnje poglavje zadeva obdobje po osamosvojitvi. V času osamosvojitve je kmetijstvo predstavljalo pomemben vir hrane in dodatnega zaslužka ljudi. Opisane so panoge kmetijstva, kot so poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in vinogradništvo. Ugotavljam, da je kmetijstvo v zadnjem času pridobilo pomen v smislu multifunkcionalnega dejavnika gospodarstva v povezavi z naravovarstveno funkcijo. V petem poglavju opisujem domačijski proizvodni način kmetovanja kot terciarno logiko delovanja slovenske kmečke družbe. Govorim tudi o tem, kako delujejo kmetje danes. Lahko se odločijo za intenzivno, ekstenzivno, specializirano, samooskrbno ali tržno-usmerjeno kmetijstvo. V zadnjem poglavju se dotaknem ohranjanja zemlje ter tega koliko kmet prispeva k zdravi zemlji in k zavedanju ljudi o pomembnosti ohranjanja zdrave zemlje.
Keywords: kmet, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1554; Downloads: 188
.pdf Full text (710,40 KB)

9.
UVAJANJE NOVEGA IZDELKA NA TRG
Jelka Dobravc Keše, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tematika tega pisnega dela je uvajanje novega izdelka na trg kot odgovor organizacije (to je ekonomskega subjekta, ki nastopa na trgu s svojo ponudbo) na spreminjajoče se trende v okolju. V diplomskem delu, ki je razdeljen na tri poglavja, predstavimo pojem novega izdelka in pomen novih izdelkov za organizacije. Nadalje predstavimo pojem trendi v okolju organizacije in njihov vpliv na odločitve organizacije, kjer izpostavimo odločitve na področju izdelkov. Teoretično predstavimo pojma marketinški management izdelkov in management novih izdelkov. Teoretična izhodišča uporabimo na primeru konkretne organizacije, to je perutninske farme Dobravc, ki se ukvarja z vzrejo mladih kokoši (jarkic) ter rejo kokoši nesnic za proizvodnjo jajc. Osredotočimo se na ekološko naravnanost na področju pridelave v kmetijstvu, kjer je opazen naraščajoči trend tako števila organizacij s tem načinom pridelovanja kot tudi izdelkov, ki jih proizvajajo in ponujajo na trgu. To delovanje/ekološka naravnanost pa je odgovor organizacij na naraščajoči trend povpraševanja po teh, ekoloških izdelkih, na trgu.
Keywords: uvajanje novih izdelkov na trg, inovacije/novi izdelki, ekološka naravnanost, ekološko kmetovanje, perutnina
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 2123; Downloads: 210
.pdf Full text (1,38 MB)

10.
AGRONOMSKI IN FIZIOLOŠKI PARAMETRI PRIDELKA GLAVNIH POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH OB UPORABI EKSTRAKTA Ascophyllum nodosum (L.) Le Jolis
Maja Turinek, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Keywords: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 2593; Downloads: 230
.pdf Full text (1,84 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica