| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko delo
Rene Paskolo Mlasko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Keywords: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Published in DKUM: 29.09.2022; Views: 135; Downloads: 22
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, master's thesis

Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Keywords: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 94; Downloads: 20
.pdf Full text (4,04 MB)

3.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 143; Downloads: 19
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko delo
Leon Fras, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Keywords: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 373; Downloads: 27
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše
Noemi Ludvik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Keywords: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Published in DKUM: 30.08.2021; Views: 445; Downloads: 46
.pdf Full text (6,94 MB)

6.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Abstract: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Keywords: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 629; Downloads: 45
URL Link to file

7.
Stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov
Simona Orter, 2020, master's thesis

Abstract: Velike spremembe, ki jih je človek povzročil s svojim poseganjem v naravo in ekosistem, ter negativne posledice tovrstnega dejanja so privedle do premišljenega ravnanja z naravo in cenjenja ekoloških izdelkov. V ljudeh sta se prebudili zavest in dolžnost, da naredimo nekaj, dokler je to še mogoče, da obvarujemo naravo in okolje, v katerem živimo. Pojavil se je marketinški trend, ki poudarja številne prednosti ekoloških izdelkov. Trg ekoloških izdelkov doma in po svetu predstavlja hkrati številne priložnosti ter izzive. V magistrskem delu smo se osredotočili na stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. V teoretičnem delu smo predstavili proces nakupovanja, nakupnega vedenja in odločanja, stališča odjemalcev, ekološka živila, ekološko kmetijstvo, certificiranje ter označevanje ekoloških izdelkov, nadzor nad njimi in dejavnike, ki privedejo do nakupa ekoloških izdelkov. V empiričnem, raziskovalnem delu smo se osredotočili na slovenske odjemalce in nakupovanje ekoloških izdelkov. Osnovni cilj dela je bil raziskati stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. Ugotavljali smo, ali obstajajo značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov glede na starost, spol, izobrazbo in območje bivanja, ali so dejavniki, kot so zdravje, prijaznost okolju, varnost in kakovost, povezani z nakupom ekoloških izdelkov, zanimalo nas je tudi, kateri izmed naštetih dejavnikov je tisti, ki v največji meri privede do nakupa ekoloških izdelkov. Na podlagi zbranih podatkov, zastavljenih hipotez in analize smo prišli do naslednjih ugotovitev: glede na starost obstajajo statistično značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov – ekološke izdelke najpogosteje kupujejo odjemalci, stari 61 let ali več, najmanj pogosto pa tisti odjemalci, ki so stari do 30 let. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol – ekološke izdelke pogosteje kot ženske nakupujejo moški. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov opazimo statistično značilne razlike glede na izobrazbo – ekološke izdelke najpogosteje nakupujejo odjemalci s končano osnovno šolo, najredkeje pa odjemalci s končano srednjo šolo. Obstajajo tudi statistično značilne razlike glede na območje bivanja – ekološke izdelke pogosteje nakupujejo odjemalci, ki prebivajo v mestu. Povezava obstaja med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznanimi pozitivnimi vplivi ekoloških izdelkov na zdravje, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano prijaznost okolju ekoloških izdelkov, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznano varnostjo ekoloških izdelkov, prav tako med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano kakovostjo ekoloških izdelkov. Dejavnik, ki v največji meri privede do nakupovanja ekoloških izdelkov, je zdravje.
Keywords: nakupovanje, nakupno odločanje, nakupno vedenje, stališča, ekološki izdelki, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 773; Downloads: 178
.pdf Full text (1,73 MB)

8.
Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni sloveniji
Helena Levičnik, 2020, master's thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Keywords: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 841; Downloads: 167
.pdf Full text (1,33 MB)

9.
Primerjalna študija ekoloških certifikatov v dobavni verigi medu
Ivana Marinović, 2019, master's thesis

Abstract: Izzivi konvencionalnega kmetijstva so pereči problem sodobne družbe in povzročajo številne gospodarske, okoljske in socialne stroške, ki se jih potrošniki zavedajo. Sodobna družba se srečuje z okoljskimi izzivi ter doseganje trajnosti je postalo izziv za številne države. Globalna rast ekološke osveščenosti je povzročila rast povpraševanja po ekološko pridelani hrani. Ker potrošniki na prodajnem mestu ne morejo razlikovati ekoloških izdelkov od neekoloških, so v celoti odvisni od ekološke oznake, ki predstavlja instrument komunikacije s podjetjem. V magistrskem delu smo opisali in predstavili spoznanja o ekoloških certifikati v dobavni verigi medu. S ciljem ugotavljanja razlik med pogoji za pridobitev ekoloških certifikatov za med v EU, ZDA in Avstraliji smo s pomočjo metod kompilacije, deskripcije in komparacije percipirali razlike in podobnosti teh predpisov. V okviru ugotavljanja ali se in v koliki meri se na embaliranemu medu pojavljajo kriteriji okoljskega zavajanja smo s pomočjo metod opazovanja, deskriptivno metodo in metodo komparacije v spletnih trgovinah ZDA, EU in Avstralije opazovali ponudbo in pregledali oznake na embaliranemu medu. V okviru proučevanja prispevka ekoloških oznak k sledljivosti v dobavni verigi medu smo s pomočjo analize SWOT in metode kompilacije proučevali prednosti in slabosti ekoloških oznak v dobavni verigi medu in njihove priložnosti ter nevarnosti. Ugotovitve raziskovalnih hipotez zagotavljajo vpogled v pridelovalne metode za pridobitev ekološkega certifikata za med v ZDA, EU in v Avstraliji. Ugotovitve kažejo tudi na neobstoj standardov za ekološko čebelarjenje v ZDA, s čimer se ta zakonodaja bistveno razlikuje od zakonodaj EU in Avstralije. Na primeru embaliranega medu smo opazili številne kriterije okoljskega zavajanja, ki se na embalaži nahajajo v obliki zavajajočih izjav. Najpogosteje smo zaznali kriterija besede in/ali terminov brez jasnega pomena in sugestivne slike, čeprav smo opazili tudi druge vidike okoljskega zavajanja, in sicer: uporabo neverodostojnih oznak, pomanjkljive dokaze, nepomembne informacije ter nerazumljive izraze. V okviru kriterija besede in/ali terminov brez jasnega pomena smo najpogosteje opazili različice izraza »natural«, ki potrošnike zavaja, da je med pridelan po visokih ekoloških standardih, čeprav pooblaščeni nadzorni organi nimajo zakonske avtoritete nad tem izrazom. V okviru sugestivnih slik pa smo opazili pogosto uporabo slik, ki namigujejo na neutemeljen zeleni vpliv. Ključno prednost ekoloških oznak predstavlja dejstvo, da potrošniki postajajo vse bolj prefinjeni pri svojih nakupovalnih odločitvah. Pomemben korak za pridobivanje ekološkega certifikata oz. ekološke oznake so zahteve po sledljivosti, ki morajo biti po ekološki zakonodaji dostopne vsem udeležencem v dobavni verigi. Nadzorni organi pa igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti sistema z inšpekcijskim nadzorom. Na drugi strani medalje pa so razvidni negativni aspekti ekoloških oznak, ki se kažejo kot neprepoznavanje pomena ekoloških oznak s strani potrošnikov. Dodaten izziv predstavlja okoljsko zavajanje in posledica tega dejanja, medtem ko se izvozniki srečujejo z pomanjkanjem poenotenja standardov na globalnem trgu
Keywords: med, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake, sledljivost, okoljsko zavajanje
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 865; Downloads: 160
.pdf Full text (2,53 MB)

10.
Preusmeritveni načrt kmetije Svetec iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Mateja Korošec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji in Evropi je vedno večje povpraševanje po ekoloških živilih. V diplomskem delu smo razvili preusmeritveni načrt za mlečno proizvodno kmetijo Svetec. Predstavljena so bila vsa tri obdobja: pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. V načrtu smo upoštevali želje kmetije in aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva. Razvili smo SWOT-analizo ter tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami za vsa obdobja preusmerjanja. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava bolj ekonomsko upravičena od konvencionalne. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.485,42 €, po preusmeritvi v ekološko pa 19.334,76 €. Koeficient ekonomičnosti se je iz 1,12 zvišal na 1,38. Tudi prireja mleka je ekonomsko uspešnejša v ekološki pridelavi.
Keywords: ekološko kmetijstvo, mlečna kmetija, preusmeritveni načrt, ekonomika, prireja mleka
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 1057; Downloads: 199
.pdf Full text (846,58 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica