| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko delo
Primož Kotnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 696; Downloads: 1289
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
Senzorična ocena in analiza zunanje ter notranje kakovosti različnih kultivarjev paradižnika iz ekološke pridelave : diplomsko delo
Maja Justinek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Paradižnik je ena najbolj razširjenih zelenjadnic na svetu. Poleg zunanje (videz) in notranje kakovosti plodov paradižnika je za uživanje in posledični nakup izrednega pomena tudi senzorična kakovost (čvrstost in okus). Analizirana je bila notranja (vsebnost nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorja, pH in suhe snovi) in zunanja (obseg, višina, masa, barva in trdota) kakovost plodov štirih kultivarjev (Marmande, Cinto F1, Rugantino F1 in Donatella) ekološko pridelanega paradižnika na kmetiji Sonje Sreš v letu 2019. Obiskovalci sejma AGRA so senzorično ocenili videz (oblika, barva), konsistenco (čvrstost, sočnost), okus (sladkost, kislost) in skupen vtis plodov paradižnika. Kultivar je statistično značilno vplival na analizirane parametre. Ocenjevalcem je bil najbolj všeč kultivar Donatella, ki je med vsemi vseboval največ sladkorja.
Keywords: paradižnik, senzorična ocena, kultivarji, kakovost, ekološka pridelava.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 2851; Downloads: 65
.pdf Full text (2,28 MB)

3.
Medonosne in divje čebele v ekološkem nasadu jablan
Štefka Slanič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovalno delo je potekalo leta 2019 v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Nasad sorte 'Topaz' je posajen na lokaciji Log v bližini Maribora. Pestrost opraševalcev na cvetovih jablane smo opazovali tri zaporedne dni v mesecu aprilu. Vzorčenje smo opravljali z lovljenjem opraševalcev s plastičnimi vrečkami in lovljenjem z različnimi barvnimi krožniki (bel, moder, rumen). Rezultati so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jablane medonosna čebela (Apis mellifera), velik delež opraševalcev pa predstavljajo divje čebele (čebele samotarke in čmrlji). V rumene barve krožnikov kot vabe se je ulovilo največje število opraševalcev jablan. V to barvo krožnikov se je ulovilo največ čebel samotark.
Keywords: Opraševanje, jablane, ekološka pridelava
Published in DKUM: 05.03.2021; Views: 1087; Downloads: 72
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj Gradec
Jan Ramšak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Keywords: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Published in DKUM: 04.10.2019; Views: 1060; Downloads: 60
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Keywords: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Published in DKUM: 04.04.2018; Views: 1740; Downloads: 213
.pdf Full text (1,32 MB)

6.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Keywords: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Published in DKUM: 09.05.2017; Views: 1386; Downloads: 109
.pdf Full text (2,12 MB)

7.
VLOGA GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE HOČE - SLIVNICA
Danijela Kozol, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen. V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode. V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi. Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti. V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja. V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini. Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste. Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Keywords: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2336; Downloads: 191
.pdf Full text (1,06 MB)

8.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Keywords: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 3630; Downloads: 373
.pdf Full text (2,80 MB)

9.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Keywords: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2086; Downloads: 204
.pdf Full text (700,11 KB)

10.
PRIMERJAVA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI EKOLOŠKE IN KONVENCIONALNE PRIDELAVE JABOLK
Mateja Slak, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Proizvajalci jabolk se dandanes vedno bolj trudijo, da bi bila njihova proizvodnja ekonomsko upravičena. Vedno več pa se jih trudi tudi, da bi proizvajali ne samo veliko, ampak tudi kvalitetno. Ekološka pridelava prehiteva konvencionalno v smislu večjega povpraševanja in tudi vse večje ponudbe. Tudi konvencionalna pridelava je lahko ekonomsko upravičena in lahko posluje z velikim dobičkom. Le njihovi stroški so v primerjavi z ekološko pridelavo višji. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov obeh proizvajalcev je bila v diplomski nalogi narejena analiza stroškov, model kalkulacije, pregled indikatorjev ekonomske upravičenosti in potrditev uspešnosti poslovanja. Narejena je bila tudi analiza občutljivosti lastne cene in finančnega rezultata obeh proizvajalcev. Glede ne vse izračune lahko trdimo, da je v obeh primerih proizvodnja ekonomsko upravičena (ekološka pridelava; Ke znaša 1,25, konvencionalna pridelava; Ke znaša 1,31) in da obe proizvodnji poslujeta dobičkonosno.
Keywords: ekološka pridelava, konvencionalna pridelava, ekonomska upravičenost, lastna cena, finančni rezultat.
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2266; Downloads: 137
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica