| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 32 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
STIMULATORJI RASTI V EKOLOŠKI PRIDELAVI KOLERABICE
Marjeta Škamlec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2006 in 2007 je bil na kolerabici v rastlinjaku in na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru preizkušen vpliv različnih stimulatorjev rasti (Agrovit, Coralit, HB 101, Vita). Pri vzgoji sadik so bili uporabljeni posamezni stimulatorji rasti in njihove kombinacije. S stimulatorjem rasti HB 101 je bilo pred setvijo tretirano seme, Agrovit je bil primešan substratu, Coralit je bil na rastline nanesen foliarno. Preizkušeni stimulatorji rasti so statistično značilno vplivali na nekatere morfološke lastnosti sadik (višino sadik, maso sadik, število listov in maso korenin) in na nekatere morfološke lastnosti rastlin kolerabice (položaj listov, višina rastline, širina rastline, masa rastline, dolžina kocena, število listov, premer in masa odebeljenega stebla) ter na skupni pridelek kolerabice. Vplivali so tudi na vsebnost vitamina C in nitratov v rastlinskem soku. Stimulator rasti Vita, ki je bil preizkušen na rastlinah na polju in je bil med rastno dobo na rastline apliciran foliarno, ni imel statistično značilnega vpliva na pridelek in morfološke lastnosti kolerabice. V prvem in drugem terminu vrednotenja sadik sta imela največji vpliv na rast in razvoj sadik stimulatorja rasti HB 101 in Agrovit ter njuna kombinacija. Največji vpliv na morfološke lastnosti rastlin na polju je imel stimulator rasti HB 101, v tem obravnavanju je bil prav tako dosežen najvišji tržni pridelek (11,3 t/ha) in najvišji skupni pridelek (14,4 t/ha).
Keywords: kolerabica, stimulatorji rasti, ekološka pridelava
Published in DKUM: 05.11.2009; Views: 3542; Downloads: 296
.pdf Full text (1,73 MB)

32.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Keywords: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Published in DKUM: 21.10.2009; Views: 4022; Downloads: 386
.pdf Full text (2,17 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica