Search the digital library catalog

Abstract: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Keywords: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 1623; Downloads: 320
Full text (4,91 MB)

Abstract: V letu 2010 je bil na solati sorte Marcord na prostem in na površinah Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor v bližini mesta Maribor, preizkušen vpliv dveh spodbujevalcev rasti (Pripravek 1 in Pripravek 2). S tremi obravnavanji je bil zasnovan poljski poskus po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah. Pripravek 1 se je prvič uporabil na solati, ko je ta imela štiri liste, Pripravek 2 pa, ko so bili na solati trije listi. Iz analize rezultatov meritev dolžine korenin, premera rastline in premera ter višine glave je razvidno, da so statistično značilne razlike izražene samo pri povprečni dolžini korenin, kjer je prišlo do statistične razlike med obravnavanjema 1 (Pripravek 2) in 3 (Pripravek 2). V obravnavanju 3 je bila povprečna dolžina korenin za 1,7 cm večja od obravnavanja 1. Dolžina korenin v kontroli se ni statistično razlikovala od obravnavanja 1 in 3. Pri ostalih morfoloških parametrih (premer rastline, premer glave, višina glave) ni bilo statistično značilnih razlik. Statistična obdelava podatkov o skupni masi rastlin na parcelo, tržnem pridelku, številu tržnih glav, povprečni masi rastlin in povprečni masi glav ni pokazala signifikantnih razlik med obravnavanji pri nobenem od merjenih parametrov.
Keywords: solata, stimulatorji rasti, ekološka pridelava, vitamin C, fotosinteza
Published in DKUM: 29.05.2014; Views: 1593; Downloads: 192
Full text (504,29 KB)

Abstract: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Keywords: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Published in DKUM: 29.02.2012; Views: 3101; Downloads: 368
Full text (1,31 MB)

Abstract: V letih 2007 in 2008 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus v ekološkem nasadu jablane sorte 'Topaz' s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. V vsakem letu je bilo v poskus vključenih 40 nakjlučno izbranih dreves in sicer 20 dreves kontrole in 20 dreves tretiranih s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pripravek na krepitev rastlin oz. če in koliko se poveča količina in kakovost pridelka v primerjavi z netretiranimi drevesi. Ugotovili smo, da v letu 2007 ni bilo statistično značilnih razlik v količini pridelka in povprečni masi plodov med tretiranimi in netretiranimi drevesi. V letu 2008 pa so imela tretirana drevesa signifikantno večje število plodov, predvsem tistih debeline nad 65 mm.
Keywords: sadjarstvo, ekološka pridelava, jablana sorta 'Topaz', M9, Basfoliar aktiv
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 5212; Downloads: 353
Full text (223,91 KB)

Abstract: Prvo poglavje v diplomskem delu vsebuje opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, trditve, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju je opredeljen pojem ekoturizma, ki pomeni potovanje v naravo in njeno doživljanje ter odgovorno ravnanje vseh subjektov do narave. Opisan je njegov razvoj na področju gostinstva ter predstavljen znak za okolje eko marjetica. Bioterme Mala Nedelja so predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Spadajo v območje Prlekije, ki velja za ekonomsko slabše razvita področja, vendar pa ima predvsem zaradi svojih naravnih in kulturnih danosti velike možnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe. Slednje so prepoznali tudi v podjetju Segrap d.o.o., ki je leta 2002 od KS Mala Nedelja odkupilo takratne terme in s tem vstopilo tudi na področje turizma. V četrtem poglavju smo na kratko opisali turistično ponudbo občine Ljutomer ter podrobneje predstavili razvojne načrte Bioterm Mala Nedelja. V Biotermah so se odločili, da bodo razvijali okolju prijazen turizem v sodelovanju in povezovanju z ostalimi turističnimi ponudniki. Prizadevajo si oblikovati integralni turistični produkt s skupno znamko Bioterme Mala Nedelja. Turistično ponudbo biohotelov v Avstriji smo opisali v petem poglavju. Najprej smo predstavili Terme Rogner, ki so dvignile razpoznavnost in razvitost mesta Bad Blumau, v katerem se nahajajo. V nadaljevanju smo predstavili združenje BIO-Hotels, katerih ponudba temelji na predpostavki 100 % EKOLOŠKO. S primerjavo ponudbe biohotelov med Avstrijo in Slovenijo smo ugotovili, da je Avstrija na tem področju zagotovo veliko pred Slovenijo, saj premore veliko število biohotelov. V Sloveniji smo imeli samo biohotel Zlatorog, ki je pod to oznako deloval le šest mesecev. Trenutno stanje ekološke ponudbe v Sloveniji, kaže na počasen razvoj in premajhno trženje ekoturizma, nizko ozaveščenost prebivalstva, slabo povezanost in razdrobljenost ekoloških ponudnikov, oteženo pridobivanje potrebnih informacij ter še vedno dokaj nizko ekološko pridelavo. Opravili smo SWOT analizo na področju turizma v bližnji okolici Bioterm ter izdelali predlog nadaljnega razvoja Bioterm Mala Nedelja, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju. Ekoturizem lahko predstavlja nadaljnjo razvojno možnost Bioterm Mala Nedelja in širše okolice, zato na podlagi vseh ugotovitev menimo, da je potrebno odločno stopiti na zastavljeno pot.
Keywords: ekoturizem, biohotel, ekološka pridelava, Bioterme Mala Nedelja, ekološka ponudba
Published in DKUM: 24.05.2010; Views: 3320; Downloads: 408
Full text (953,01 KB)