| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
Primerjava vpliva integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka
Andrej Koren, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V Sadjarskem centru Maribor smo v letu 2008 primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka. V poskus so bile zajete sorte, odporne na škrlup in plesen (′Dalinbel′, ′Topaz′ in ′Santana′) ter sorta ′Gala′, ki je masovno zastopana v integrirani pridelavi in ne sodi med odporne sorte. Rezultati kažejo, da način pridelave ni vplival na količino in kakovost pridelka, prav tako v letu poskusa, ki je imelo svoje specifične klimatske značilnosti (visoke temperature in pomanjkanje padavin), način pridelave ni vplival na okuženost plodov s škrlupom (Venturia inaequalis) in plesnijo (Podosphaera leucotricha).
Keywords: jablana, ekološka pridelava, integrirana pridelava, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 1856; Downloads: 104
.pdf Full text (771,12 KB)

12.
KEMIČNO REDČENJE PLODIČEV JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'SUMMERRED' V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Monika Brvar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu 2008 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov jablane sorte 'Summerred', cepljene na podlago M9. S poskusom smo proučili učinke uporabljenih sredstev za namen redčenja plodičev jablane v ekološki pridelavi. Poskus smo zasnovali po metodi 7 naključnih blokov s 13 obravnavanji: 1. neredčena drevesa (kontrola), 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. 1% NaCl, 4. 1.5% NaCl, 5. 1% CH3COOH, 6. 3% CH3COOH, 7. 3% CaSx, 8. 1% ogrščično olje, 9. 3% ogrščično olje, 10. 3% sončnično olje, 11. 3% sojino olje, 12. 5% dekstrin, 13. emulgator 100 + OCA 30. Sredstva za redčenje so bila z nahrbtno ročno škropilnico aplicirana v fenološki fazi vrh cvetenja. Najmočnejše redčenje smo izzvali z aplikacijo 3% ogrščičnega olja, ki je zmanjšalo končni rodni nastavek na nivo ročno redčenih dreves. Žal je to tretiranje povzročilo dokaj močno rjavost kožice plodov. Statistično značilno redčenje je bilo povzročeno tudi z aplikacijo 1.5% NaCl in 3% sojinega olja, vendar z manjšim vplivom na rjavost plodov.
Keywords: jablana, Summerred, kemično redčenje, ekološka pridelava
Published in DKUM: 26.02.2016; Views: 2280; Downloads: 165
.pdf Full text (2,94 MB)

13.
PREUČEVANJE KONKURENČNOSTI MED POSEVOM BELE DETELJE IN PLEVELI V EKOLOŠKI PRIDELAVI PORA
Vita Štefančič, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj preučevanja je bil raziskati vpliv podsevka bele detelje na pridelek pora in njegovo sposobnost kompeticije s pleveli v ekološki pridelavi. S tem namenom smo izvedli poljski poskus leta 2013 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Vključenih je bilo 6 obravnavanj (por okopan (i) in neokopan (ii), združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (iii) in 10.7. (iv) s pletjem, ter združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (v) in 10.7. (vi) brez pletja. Raziskava je pokazala statistično značilen vpliv pridelovalnega sistema na pridelek pora, svežo maso bele detelje in svežo maso plevelov. Podsevek bele detelje je v primerih združene setve, tudi ko je bilo opravljeno pletje, negativno vplival na pridelek pora. Poznejši datum setve podsevka bele detelje zmanjša njegovo kompeticijo z porom. V primerih, ko pletje ni bilo opravljeno, so belo deteljo prerasli pleveli in je bil pridelek pora zelo majhen. V poskusu sta bila uporabljena dva kultivarja, med katerimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku pora.
Keywords: por / podsev / bela detelja / ekološka pridelava
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 1723; Downloads: 114
.pdf Full text (541,34 KB)

14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Search done in 1.53 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica