| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ekološko-kriminološki vidiki hitre mode : magistrsko delo
Ajda Potočnik, 2023, master's thesis

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 527; Downloads: 96
.pdf Full text (934,57 KB)

2.
Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ajla Pehlić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo.
Keywords: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 295; Downloads: 30
.pdf Full text (775,76 KB)

3.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, review article

Abstract: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Keywords: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 446; Downloads: 29
URL Link to file
This document has many files! More...

4.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Keywords: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Published in DKUM: 06.04.2020; Views: 958; Downloads: 53
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Ekološka kriminaliteta skozi prizmo kriminoloških teorij : magistrsko delo
David Sluga, 2018, master's thesis

Abstract: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Keywords: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1374; Downloads: 194
.pdf Full text (990,85 KB)

6.
SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETE
Doris Valent, 2015, master's thesis

Abstract: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje. Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček. V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Published in DKUM: 01.12.2015; Views: 1679; Downloads: 180
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
8.
Ekološka kriminaliteta kot oblika lastne viktimizacije
Katja Eman, 2008, published scientific conference contribution

Keywords: ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, viktimologija, preprečevanje, ekološka etika
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 3069; Downloads: 335
URL Link to full text

9.
Search done in 5.91 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica