| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristop
Silvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, review article

Abstract: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Keywords: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
URL Link to full text
This document has many files! More...

2.
Nezakonit ribolov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Laura Rožič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja pregled pojavnih oblik nezakonitega ribolova, zakonodajo, ki te znake podrobno opredeljuje ter ribiške čuvaje, ki kršitve v praksi ugotavljajo. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje glede nezakonitega ribolova v Sloveniji – kateri prekrški so najpogostejši, koliko jih je ter kakšne kazni kršitelje doletijo. Ugotovitve, naše študije kažejo, da se največ prekrškov navezuje na samo ribo, kar pomeni tatvine rib, uplena več rib kot je dovoljeno, prekoračitev uplena; poleg prekrškov povezanih s samo ribo, pa se pojavlja tudi lov brez ribolovne dovolilnice in ribolov z nedovoljeno opremo. Ugotovitve so pokazale, da imamo v Sloveniji v zadnjih 5. letih le 3 kazniva dejanja, povezana z nezakonitim ribolovom, število kršitev pa se giblje nekje od 30 do 50 prekrškov na ribiško družino (v Sloveniji je 64 ribiških družin), kar pomeni letno približno 2500 prekrškov, povezanih z ribolovom, a so intervjuvanci povedali, da število kršitev iz leta v leto počasi pada. Kazni, ki doletijo kršitelje se razlikujejo glede na povzročen prekršek. V primeru, ko je prekršek blažje narave, se ribiški čuvaji odločajo za izrek opozorila. Kadar gre za hujši prekršek, na primer uplen večih rib (in so te že mrtve), ali storitve več prekrškov na enkrat, kot je na primer lovljenje rib pod mersko dolžino, nedovoljena vaba in nedovoljena tehnika – takšne kršitelje doleti denarna kazen, za vsak prekršek posebej, kar pomeni, da se kazni seštejejo. Denarne kazni se začnejo pri 250 € in lahko segajo vse do 1500 €. Takšne kazni izreče ribiški inšpektor, katerega je ob kršenju potrebno obvestiti. Poleg teh dveh najpogosteje izrečenih kazni se ribiški čuvaji poslužujejo tudi odvzema dnevne ali letne ribolovne dovolilnice ali zapustitve ribolovnega območja. Povzamemo lahko, da je v Sloveniji to področje kar dobro urejeno tako v zakonodaji kot tudi v sami praksi in za zdaj ne povzroča resnejše problematike.
Keywords: nezakonit ribolov, ribiški čuvaji, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 1; Downloads: 32
.pdf Full text (922,39 KB)

3.
Nezakonit ribolov in sužnjelastništvo na ribiških ladjah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jona Veler, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki dan danes predstavlja eno večjih groženj oceanom in življenja v njem, ter problematiko prisilnega dela in sužnjelastništva na ribiških ladjah. Zaradi vse večje svetovne populacije prebivalstva se povečuje tudi potreba po (morski) hrani. Ker je povpraševanje po ribah vse večje, se ribiška industrija sooča s težavo dostavljanja le-teh. Zaradi prekomernega ribolova se ribiški staleži zmanjšujejo, kar pa otežuje delo ribičem, saj težje najdejo območja, ki so bogata z morskimi organizmi. Večje povpraševanje zahteva tudi več dela in več delovne sile. Zaradi pomanjkanja delavcev so migranti in ljudje, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi, ujeti v prisilno delo na morju. Delavci na ladjah so deležni nehumanih delovnih razmer, brez konkretnega počitka, varne opreme, pitne vode in hrane. So velikokrat tudi žrtve nasilja ali pa so celo ubiti. Ker se ribiške ladje poslužujejo uničujočih ribolovnih praks, s tem ulovijo tudi neciljne vrste morskih organizmov, ki jih kasneje zavržejo, s temi praksami pa tudi uničujejo morsko dno in morski habitat. Zaradi degradacije oceanov posledice ne čutijo samo živali v njem, ampak tudi ljudje. Zaradi uničenja morskih habitatov in prekomernega lovljenja se zmanjšuje možnost za obnovitev življenja v njem, kar ljudje občutimo kot pomanjkanje hrane oziroma lakoto. Na udaru so predvsem obmorske države, ki jim ribe predstavljajo vir življenja in dohodka. Z manjšim ulovom se zmanjša tudi dobiček, kar za gospodarstvo in ribiško industrijo predstavlja velik primanjkljaj. Za ohranjanje zdravih oceanov in človeških potreb po morski hrani je potrebno bolje obveščati in izobraževati ljudi, vzpostaviti boljši in učinkovitejši nadzor nad delom na morju in vzpostaviti zakone, ki bodo varovali oceane.
Keywords: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, sužnjelastništvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 187; Downloads: 50
.pdf Full text (684,13 KB)

4.
Ekološka kriminaliteta na Ptujskem : magistrsko delo
Bojan Purgaj, 2024, master's thesis

Abstract: Zločini zoper naravo so daljnosežni, nevarni in kompleksni zločini, ki uničujejo okolje in posledično vplivajo na našo družbo in svet. Ta kazniva dejanja lahko neposredno vplivajo na naše zdravje danes in škodujejo prihodnjim generacijam. Delo predstavlja ekološko kriminaliteto, varovanje okolja, vlogo občin pri varovanju okolja, divja odlagališča. Raziskovalni del je bil kvantitativen, izveden na vzorcu 202 polnoletnih posameznikov, ki prebivajo na ptujskem območju. Rezultati so pokazali, da anketirani lastno poznavanje pojma »ekološka ocenjujejo kot povprečno. Zavedajo se katera dejanja, ravnanja zoper okolje pomenijo kaznivo dejanje. Rezultat kažejo na povprečno zadovoljstvo anketiranih glede skrbi občine za varovanje okolja na območju bivanja. Zaupanje anketiranih institucijam pristojnim za reševanje okoljske problematike je povprečno. Strinjajo se, da določena ravnanja (nepravilno ravnanje z odpadki, uporaba pesticidov in herbicidov, pretirano izčrpavanje in uničevanje naravnih virov itd. škodi okolju in zdravju. Strinjajo se, da v njihovem gospodinjstvu ločujejo odpadke in da to počnejo tudi sosedje in sokrajani ter da bi sosedje in sokrajani potrebovali več znanja glede ravnanja z odpadki. Potrdili smo, da bi poznavanje ekološke kriminalitete med prebivalci ptujskega območja bilo potrebno izboljšati. Potrdili smo tudi, da izobrazba vpliva na učinkovitost ravnanja z odpadki. Nismo potrdili, da med Mestno občino Ptuj in ostalimi občinami obstaja statistično značilna razlika v oceni skrbi občine za varovanje okolja. Delo opozarja na problematiko ekološke kriminalitete na ptujskem ter na pomanjkljivo skrb občanov in občin za preprečevanje le te.
Keywords: ekološka kriminaliteta, varovanje okolja, vloga občin, magistrska dela
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 328; Downloads: 61
.pdf Full text (2,77 MB)

5.
Ravnanje z okoljem v potrošniški dobi - od proizvodnje do uporabnika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Petrovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko življenja v potrošniško naravnani družbi. Velika globalna podjetja potrošnikom sledijo prek statistik in jim »vsiljujejo« različne izdelke z omejenim rokom trajanja, zato potrošniki posledično kopičijo velike količine odpadkov. Človeštvo se sooča s posledicami prekomernega odlaganja in sežiganja odpadkov, prekomernega izčrpavanja naravnih virov in izsekavanja gozdov, zastrupljanja živali, vode in zemlje z uporabo nevarnih pesticidov, pri čemer vsa ravnanja vplivajo na naše zdravje. Ekološka kriminologija proučuje in raziskuje ravnanja, ki povzročajo propadanje okolja, ga ogrožajo in kršijo okoljevarstveno zakonodajo ter ukrepe, zato ima ekološka kriminologija pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju ekološke kriminalitete. Različna podjetja ter korporacije, država in posamezniki smo vsi storilci, pa tudi žrtve ekološke kriminalitete, saj smo ljudje ogroženi neposredno prek okolja ali poleg okolja. Globalizacija v okviru mednarodnega trgovanja in razvoj tehnologije pomembno vplivata na razvoj človeštva, vendar za seboj puščata sledi gospodarskih, političnih in kulturnih interesov, ki povzročajo zastoje za pravočasno odzivanje in odkrivanje tovrstnih problemov. Posledice onesnaževanja okolja in izkoriščanja naravnih virov se kažejo na različnih področjih našega življenja. Spremeniti bo treba osnovne potrošne navade in s tem vplivati na proizvajalce, izvajalce, oblikovalce in distributerje. Zaradi tega bi bilo treba takšna podjetja na poti uvajanja okolju prijaznejših strategij v veliki meri na nacionalni in mednarodni ravni podpirati, da bi tudi njihove proizvodne in dobavne verige imele zadosten nadzor nad uporabo virov in količino proizvajanja različnih proizvodov na račun narave.
Keywords: ekološka kriminaliteta, globalizacija, proizvodnja, potrošniki, varovanje okolja, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 517; Downloads: 63
.pdf Full text (1,30 MB)

6.
Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ajla Pehlić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo.
Keywords: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 340; Downloads: 33
.pdf Full text (775,76 KB)

7.
Študija primera - nezakonito odlaganje komunalnega blata v Pivoli in Vodulah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Ana Fužir, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Ekološka kriminologija je novejša znanost, izoblikovana v 70 ih letih prejšnjega stoletja in pripisana delu kriminologov. Predmet preučevanja je ekološka kriminaliteta, ki vključuje različne okolju in naravi škodljive, prepovedane dejavnosti, najpogostejše so nezakonit lov, nezakonita sečnja, trgovina z prostoživečimi živalmi, nezakonit ribolov in nezakonito odlaganje ter trgovina s strupenimi odpadki. Ekološka kriminaliteta velikokrat vsebuje elemente organizirane in gospodarske kriminalitete, zato predstavlja eno izmed najbolj dobičkonosnih panog, pri kateri smo žrtve tako ljudje, kot okolje in živali, kar je tudi posebnost te vrste kriminalitete. Čisto okolje in prostor ter zavedanje viktimizacije sta ključnega pomena za naše preživetje, zato bi morali delovati v prid okolju, deviacije pa jemati resno. Izrazite posledice okolijske degradacije namreč lahko opazimo pri globalnem segrevanju, vse večjemu pojavu naravnih katastrof, uničevanju gozdov in posledično izumiranju vrst, vse manj pitne vode ter splošnega pomanjkanja virov. Ena izmed deviacij, ki lahko rezultira v teh ireverzibilnih posledicah je nezakonito odlaganje, v našem primeru, komunalnega blata iz čistilnih naprav na črna odlagališča, ki so okolju škodljiva zaradi vsebnosti bakterij, virusov, gliv in drugih patogenov, težkih kovin in nastajanja škodljivih plinov. Nezakonite deponije blata so postale velik problem v Sloveniji, po zaostritvi Madžarske zakonodaje, katera je leta 2019 prepovedala izvoz te vrste odpadka. Po tem je Slovenija začela večino odpadnega blata odvažati v Avstrijo, na večjo deponijo, kar pa ne predstavlja majhnega stroška. V izogib plačilu zakonitega odvoza so storilci na številnih lokacijah po Sloveniji, leta 2021, nelegalno odložili velike količine komunalnega blata iz čistilnih naprav, kar je povzročilo prave ekološko katastrofo, ki je za današnji dan nedopustna in zaskrbljujoča.
Keywords: ekološka kriminaliteta, obremenjevanje okolja, uničevanje okolja, komunalno blato, nezakonita odlagališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 387; Downloads: 59
.pdf Full text (2,10 MB)

8.
Mučenje in nezakonita trgovina s sloni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žana Novak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko mučenja in nezakonite trgovine s sloni. Te največje živeče kopenske živali se že stoletja soočajo z ujetništvom, kjer pogosto prihaja do mučenja, še posebej v turističnih dejavnostih na Tajskem, cirkusih in živalskih vrtovih. V procesu podreditve slonjega mladiča človekovi volji pogosto pride do omejitve gibanja, vklepanja in pretepanja, kar pa se nadaljuje tudi v njihovo odraslo življenje. V ujetništvu so zaradi svoje velikosti, družabne narave in kognitivne kompleksnosti še posebej nesrečni. Priporočljiva je vzpostavitev slonom prijaznih lokacij, kjer jih obiskovalci lahko le opazujejo in se jih ne dotikajo ter kjer sta omogočeni vedenjska in prostorska svoboda. Ključna je nekooperativnost javnosti povsod, kjer lahko prihaja do mučenja. Predstavljena je tudi nezakonita trgovina s slonovino, ki je že dolgo cenjena zaradi svoje lepote in vzdržljivosti, s katero se ukvarjajo organizirane kriminalne mreže, ki jih omogočata korupcija in pomanjkanje ustreznega kazenskega pregona. Države, v katerih je prisotno največje povpraševanje po slonovini so Kitajska, Tajska, Vietnam, Filipini in Združene države Amerike. V preteklih letih je krivolov prizadel predvsem afriško vrsto slona, vendar se situacija počasi izboljšuje, pot pa je še dolga. Pomembno je sodelovanje vseh držav, da se bo trgovina začela obravnavati kot ekološki organiziran kriminal in da bo njena vrednost začela padati. Za dosego teh ciljev bo potrebno izboljšati usklajevanje nacionalnih in obveščevalnih podatkov ter okrepiti nadzor vzdolž globalne transportne verige.
Keywords: sloni, mučenje živali, nezakonita trgovina, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 420; Downloads: 70
.pdf Full text (1,28 MB)

9.
Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lovro Pompe, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij. Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem. Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Keywords: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 698; Downloads: 166
.pdf Full text (885,59 KB)

10.
Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko delo
Mojca Naglič, 2023, master's thesis

Abstract: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Keywords: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.04.2023; Views: 579; Downloads: 92
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica