| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko delo
Primož Kotnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 546; Downloads: 1275
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Keywords: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 3149; Downloads: 344
.pdf Full text (2,80 MB)

3.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Keywords: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1872; Downloads: 198
.pdf Full text (700,11 KB)

4.
Primerjava vpliva integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka
Andrej Koren, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V Sadjarskem centru Maribor smo v letu 2008 primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka. V poskus so bile zajete sorte, odporne na škrlup in plesen (′Dalinbel′, ′Topaz′ in ′Santana′) ter sorta ′Gala′, ki je masovno zastopana v integrirani pridelavi in ne sodi med odporne sorte. Rezultati kažejo, da način pridelave ni vplival na količino in kakovost pridelka, prav tako v letu poskusa, ki je imelo svoje specifične klimatske značilnosti (visoke temperature in pomanjkanje padavin), način pridelave ni vplival na okuženost plodov s škrlupom (Venturia inaequalis) in plesnijo (Podosphaera leucotricha).
Keywords: jablana, ekološka pridelava, integrirana pridelava, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 1877; Downloads: 104
.pdf Full text (771,12 KB)

5.
6.
UPORABA ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA ZA OCENJEVANJE KMETIJSKO-OKOLJSKIH UKREPOV PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Monica Rudawiro Huehner, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Keywords: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 1486; Downloads: 285
.pdf Full text (4,91 MB)

7.
PRIMERJAVA VPLIVA INTEGRIRANE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE JABOLK (Malus domestica B.) NA KAKOVOST IN SKLADIŠČNO SPOSOBNOST PLODOV
Maja Škrinjar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V sadjarskem centru Maribor — poskusna postaja Gačnik smo primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in skladiščno sposobnost plodov v enakih talnih in klimatskih pogojih. Primerjali smo odporne sorte 'Santana', 'Topaz' in 'Dalinbel' ter sorto 'Gala', neodporno na bolezni škrlup in plesen. Iz rezultatov je razvidno, da način pridelave ni vplival na kvaliteto in količino pridelka. Vpliv je imel voluhar, ki je nekatera drevesa bolj prizadel in s tem vplival na količino ter kakovost pridelka. V skladišču so se močneje pojavile bolezni v ekološkem načinu pridelave sort 'Santana' in 'Gala'. Pri oceni organoleptičnih lastnosti nismo ugotovili razlik v načinu pridelave.
Keywords: jabolka, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelek, skladiščne bolezni, degustacija
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3201; Downloads: 324
.pdf Full text (794,86 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica