| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
51.
POMEN IN UČINKOVITOST UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA PRIMERU SLOVENIJE IN BALTSKIH DRŽAV
Polona Koprivc, 2014, master's thesis

Abstract: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Keywords: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Published: 07.08.2014; Views: 1716; Downloads: 238
.pdf Full text (2,05 MB)

52.
ENERGETSKA SANACIJA STANOVANJSKE HIŠE ZGRAJENE LETA 1996
Blaž Benko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je prikazati enega od načinov za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjske stavbe, zgrajene leta 1996, ki jo je bilo zaradi pomanjkljive toplotne izolacije potrebno energetsko sanirati v skladu s Pravilnikom PURES. Opisani so konstrukcijski materiali stavbe in njihove lastnosti. Prikazana je energetska sanacija zunanjih zidov, stavbnega pohištva ter zamenjava ogrevalne naprave z učinkovitejšo in naravi prijaznejšo pečjo na biomaso. Upravičenost investicije je dokazana z izračuni toplotnih izgub in porabe goriva za ogrevanje stavbe pred in po energetski sanaciji.
Keywords: energetska sanacija, toplotne izgube, lesna biomasa, Eko sklad, energetska izkaznica
Published: 11.03.2015; Views: 1322; Downloads: 144
.pdf Full text (3,67 MB)

53.
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU VEČSTANOVANJSKIH STAVB IN PRAVNA RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI
Domen Boškovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je temeljni podzakonski predpis na področju upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Za pravilno uporabo pravilnika, je ključno tudi poznavanje drugih podzakonskih aktov, ki urejajo določene segmente stanovanjskega področja, prek katerih se pravna pravila udejanjajo v življenju. Namen diplomske naloge je predstavitev prepletenosti zakonodaje, še zlasti podzakonskih aktov, katerih skupno vez predstavlja predmetni pravilnik ter analitična predstavitev pravilnika s komentarji vezanimi na primere iz prakse. Pravilnik, ki je bil do danes dvakrat spremenjen in dopolnjen, se vsekakor prilagaja tako življenjskim kot tehničnim inovacijam in zasleduje cilj doseganja čim širšega konsenza pri končnih uporabnikih. Vseh odgovorov na medsosedska vprašanja pravilnik nima, je pa v pretežnem delu uredil in poenotil načine za obračun stroškov, ki so pred tem temeljili na dogovorih v pogodbah o medsebojnih razmerjih oz. neposredno na Stanovanjskem zakonu oz. Stvarnopravnem zakoniku. Slednje je v praksi dostikrat povzročalo slabo voljo pri uporabnikih, zaradi očitnih stroškovnih nesorazmerij. Kljub temu, da so že po sami naravi stvari interesi uporabnikov stanovanj različni, je pravilnik v življenje vnesel določen red, ki je bil prej v domeni etažnih lastnikov, pri tem pa so v glavnem prevladovali interesi lastnikov večjih stanovanj, zaradi večje pravice pri odločanju. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je podrobneje predpisal vse tiste temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za neko normalno sožitje v večstanovanjski skupnosti. Poleg tega je natančneje opredelil določene vsebine, ki so bile prej nedorečene, kar je povzročalo dvome pri interpretaciji in zmedo pri etažnih lastnikih.
Keywords: pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, etažna lastnina, lastnik, najemnik, upravnik, rezervni sklad, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakonik, hišni red, izključitvena tožba
Published: 10.04.2015; Views: 2007; Downloads: 461
.pdf Full text (678,37 KB)

54.
POSEBNOSTI RAČUNOVODENJA STROŠKOV ZA POTREBE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI UPRAVLJANJA NEPREMIČNIN NA PRIMERU PODJETJA
Ksenija Lovenjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili zakonske in druge pravne okvirje, ki so povezani z opravljanjem dejavnosti upravljanja nepremičnin v Republiki Sloveniji, ki jo opravlja upravnik nepremičnin. Upravnik skrbi za skupne dele in naprave, kakor tudi za celoten objekt, ki ga ima v upravljanju, hkrati pa tekoče spremlja obratovanje objekta in preudarno gospodari z njim. V sklopu svojih rednih tehničnih in organizacijskih opravil opravlja tudi finančno-računovodska opravila. V diplomski nalogi smo raziskali in proučili posebnosti računovodenja stroškov za potrebe opravljanja dejavnosti upravljanja nepremičnin na primeru podjetja ''X'', ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin. Izbrani upravnik tako predstavlja izhodišče raziskovanja in skozi njegovo računovodenje smo podrobneje predstavili računovodenje obratovalnih in investicijskih stroškov, računovodenje sredstev rezervnega sklada ter računovodenje lastnih stroškov podjetja. Ta osnovna področja računovodenja stroškov morajo biti ustrezno organizirana, da lahko upravniku dajejo prave in pravočasne informacije, ki jih posreduje naprej za potrebe nadaljnjega odločanja obstoječih lastnikov, potencialnih kupcev ali investitorjev. Tako smo na praktičnem primeru izbranega upravnika proučili učinkovitost in uspešnost takšnega organiziranja ter izvajanja računovodenja stroškov in ugotovili, da so obstoječi postopki in metode primerni glede na obseg objektov, ki jih ima izbrani upravnik v upravljanju.
Keywords: upravnik, upravljanje nepremičnin, računovodenje stroškov, obratovalni stroški, rezervni sklad
Published: 05.08.2015; Views: 751; Downloads: 173
.pdf Full text (780,53 KB)

55.
INSTITUT ODPRAVNINE V SLOVENSKI UREDITVI DANES IN JUTRI
Uroš Rošer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse. V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami. Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju. Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine. Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe. Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Keywords: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Published: 26.11.2015; Views: 654; Downloads: 103
.pdf Full text (436,32 KB)

56.
Medsebojno vrednotenje in dolgoročna analiza okoljskih, tehniških in ekonomskih vidikov spodbud Eko sklada občanom za enostanovanjske stavbe
Janja Pokeržnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen preračun rabe energije stanovanjskih stavb na različnih področjih. Na osnovi dobljenih rezultatov smo izbrali spodbude Eko sklada ter ugotovili katera spodbuda Eko sklada se bo dolgoročno na vseh področjih najbolje obnesla. Predstavljeni so ukrepi, stroški ter učinki za posamezen ukrep ter posamezno hišo. V analizi je na osnovi ekonomskih in okoljskih učinkov predstavljena najboljša rešitev za posamezno stanovanjsko stavbo na izbranem področju.
Keywords: Eko sklad, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, ogrevalni sistem, toplotna izolacija, okoljski vpliv, ekonomski vpliv, varstvo okolja
Published: 14.12.2015; Views: 324; Downloads: 38
.pdf Full text (4,24 MB)

57.
Problematika obdavčitve dohodka delavcev, ki delo opravljajo v Avstriji in v Nemčiji
Martina Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Prisotnost mednarodnega elementa pri opravljanju dela v tujini, ki se lahko opravlja v večih različnih pojavnih oblikah, lahko privede do različnih problemov pri obdavčitvi dohodka iz delovnega razmerja posameznega delavca, ki delo opravlja v tujini, saj vsaka država zase avtonomno določi svoje nacionalno pravo, kar posledično pomeni, da se delavci srečujejo z različnimi davčnimi sistemi ter različnimi obdavčitvami dohodka iz delovnega razmerja. Pomembno je, da davčni zavezanec sodeluje z davčnim organom, kateremu mora med drugim tudi pravočasno napovedati dohodke, ki imajo vir v tujini, na drugi strani pa ima možnost, da pri letni odmeri dohodnine uveljavlja vračilo v tujini plačanega davka. Rezidentom Slovenije za davčne namene je priznano tudi uveljavljanje davčnih olajšav; nerezidentom Slovenije za davčne namene pa ta pravica ni priznana. Zaradi različnosti nacionalnega prava vsake države se pri obstoju mednarodnega elementa čezmejnega opravljanja dela običajno pojavijo različne težave pri obdavčitvi dohodka in premoženja, in sicer tako pri fizičnih osebah kot tudi pri pravnih osebah. Pri tem pa delavci, katerih dohodek iz delovnega razmerja (običajno) predstavlja glavni vir dohodka in posledično tudi temeljni vir za preživetje, najbolj občutijo različne določbe nacionalnega prava države rezidentstva in države vira dohodka. Pri napotitvi gradbenih delavcev na delo v Avstrijo ali v Nemčijo s strani slovenskega delodajalca, mora le-ta za gradbene delavce vplačevati prispevke oziroma dajatve v poseben socialni sklad za namene dopusta. Prav tako mora slovenski delodajalec na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje delavcu odmeriti letni dopust in delavcu izplačati regres za letni dopust. Čezmejnim delovnim migrantov, ki so delo opravljali v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, je bila za obdobje od leta 2005 do leta 2008 kot posebna ureditev z določbo 145. člena ZDavP-2B, omogočena posebna odmera in odpis dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja z virom v Avstriji v obliki davčne amnestije. Slovenska davčna zakonodaja je v obdobju od leta 2009 do leta 2013 čezmejnim delovnim migrantom priznavala posebno osebno davčno olajšavo, za katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, zato je bila ukinjena.
Keywords: obdavčitev dohodka, napoteni delavci, čezmejni delovni migranti, sklad BUAK, sklad SOKA-BAU
Published: 15.09.2016; Views: 970; Downloads: 113
.pdf Full text (1,35 MB)

58.
UČINKOVITOST PROGRAMA USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Z VIDIKA DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV
Lea Dragar, 2016, master's thesis

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila pravice do črpanja kohezijskih sredstev, sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjeni hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Proti brezposelnosti se evropska politika zaposlovanja bori tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Program Usposabljanje na delovnem mestu je stalnica programov Aktivne politike zaposlovanja na Zavodu za zaposlovanje. Za Zavod je ključnega pomena Evropski socialni sklad. V magistrski nalogi smo analizirali, kako na učinkovitost programa Usposabljanje na delovnem mestu (ki jo merimo z izhodi v zaposlitev 12 mesecev po koncu usposabljanja) vplivajo demografski dejavniki, kot so spol, starost in izobrazba. S pomočjo t-testa, Mann-Whitneyevega testa ter ANOVE in Kruskal-Wallisovega testa smo ugotovili, da se učinkovitost programa razlikuje glede na stopnjo izobrazbe, medtem ko se razlike v učinkovitosti programa niso pokazale pri spolu in starosti.
Keywords: Evropski socialni sklad – ESS, brezposelnost, programi Aktivne politike zaposlovanja, Usposabljanje na delovnem mestu, demografski dejavniki.
Published: 13.04.2016; Views: 638; Downloads: 131
.pdf Full text (1,33 MB)

59.
ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA –PROGRAM USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 2011
Nina Košir, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z vstopom Slovenije v EU, je le-ta postala neto upravičenka do sredstev iz različnih evropskih skladov. Pričakovanja glede črpanja sredstev za preteklo finančno perspektivo so bila zastavljena zelo visoko. V programskih strategijah je bila narejena analiza za primer »črnega scenarija« krize in večina naštetih nevarnosti je res nastopila. Črpanje se je na določenih področjih (predvsem znotraj kohezijskega sklada) skorajda ustavilo. V pretekli finančni perspektivi je bil eden bolj učinkovitih programov program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«, ki je bil namenjen zaposlenim v podjetjih in jim nudil tako formalna izobraževanja, kakor tudi neformalna usposabljanja specifične narave, torej usposabljanja s katerimi se zaposleni srečujejo na določenih delovnih mestih. Program je dosegel svoje cilje in pričakovanja, ki so večja konkurenčnost zaposlenih in posledično večje možnosti za nadaljnjo zaposlitev v primeru izgube delovnega mesta ter večja vključenost zaposlenih v najrazličnejša usposabljanja. Prav tako je program vključeval najrazličnejše ranljive skupine in posebno pozornost posvetil vzpostavitvi enaki vključenosti med moškimi in ženskami ter področju pravične porazdelitve sredstev glede na regije v Sloveniji.
Keywords: kohezijski sklad, evropski socialni sklad, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011, nova finančna perspektiva 2014-2020
Published: 02.06.2016; Views: 328; Downloads: 59
.pdf Full text (1,96 MB)

60.
UČINKOVITOST REZERVNEGA SKLADA PRI ENERGETSKI PRENOVI STAVB
Simona Gorenc Zorko, 2016, master's thesis

Abstract: Živimo v času, ko je naš obstoj močno odvisen od energije. Ta vedno večja odvisnost od energije je skozi čas pokazala tudi svojo slabo plat v smislu izkoriščenosti neobnovljivih virov energije, energetske odvisnosti in onesnaževanje okolja. Z zavedanjem vseh teh negativnih učinkov poskuša Evropska unija (v nadaljevanju EU) s svojimi članicami prek različnih programov preprečiti čezmerne izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter v okviru evropske energetske strategije povečati energetsko učinkovitost. Med večje potrošnike energije spadajo stavbe, saj le-te porabijo skoraj 40 % energije. Da bi zmanjšali porabo energije v stavbah in s tem posledično zmanjšali tudi negativne učinke porabe, si je EU med prioritetne cilje postavila učinkovito energetsko prenovo obstoječega stavbnega fonda. Članice so se zavezale, da bodo do leta 2020 povečale energetsko učinkovitost za 20 % glede na raven iz leta 1990 in da bodo do konca istega leta vse nove stavbe skoraj ničenergijske. V Sloveniji velik del prebivalstva živi v starejših stavbah, ki so energetsko potratne. Ker med njihovo gradnjo še niso veljali poostreni predpisi glede toplotne zaščite, so le-te sedaj preslabo toplotno izolirane ali pa sploh neizolirane. Blaga zakonodaja na področju toplotne zaščite in družbenoekonomske spremembe v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so povzročile spremembe lastništva stanovanjskega fonda in miselnosti lastnikov, so vodile do zastarelosti stavb. Največji razlogi za neizvedbo sicer potrebnih energetskih prenov v večstanovanjskih stavbah se skrivajo v pomanjkanju finančnih sredstev, v nepoznavanju vračilne dobe gradbenih posegov na področju toplotne zaščite in ne nazadnje v nepovezanosti med etažnimi lastniki večstanovanjskih stavb in upravniki stavb. Z noveliranim stanovanjskim zakonom v letu 2003 je bil v slovenski prostor z namenom zagotavljanja sredstev za nemoteno vzdrževanje večstanovanjskih stavb uveden instrument rezervnega sklada. Tako je bilo zakonsko določeno, da morajo v rezervni sklad, ki je skupno premoženje vseh lastnikov, vplačevati vsi lastniki večstanovanjskih stavb starejših od deset let, ki imajo več kot dva lastnika in več kot osem posameznih delov. Z mesečnim vplačevanjem sredstev v rezervni sklad večstanovanjske stavbe se tako zagotovi oziroma izboljša vzdrževanje stavb in se hkrati porazdeli finančna bremena lastnikov na daljše časovno obdobje. Namen tega magistrskega dela je poiskati povezavo med energetsko prenovo stavb in rezervnim skladom kot enim od najpogosteje uporabljenih finančnih instrumentov energetskih prenov v Sloveniji. Preučili smo učinkovitost tega instrumenta pri zagotavljanju osnovnih pogojev za izvedbo energetskih prenov večstanovanjskih stavb in njegovo vlogo pri spodbujanju takšnih prenov. Izsledki raziskav na trgu namreč kažejo, da energetska sanacija stavb prinaša pozitivne učinke, ki se kažejo v zmanjšani rabi energije, povečanem bivalnem ugodju, povečani vrednosti stavb in v povečanem številu delovnih mest na državni ravni. Energetska učinkovitost in stanovanjska politika sta zelo obsežni in povezani področji, pa vendar ostaja še vedno veliko nejasnosti, kako optimizirati njuno prepletenost. Optimizacija je še posebej pomembna za instrument rezervnega sklada. Uporaba le-tega je namreč v svojih 12 letih prinesla tako pozitivne učinke v smislu večjega vzdrževanja stavb kot po drugi strani pomanjkljivosti predvsem z vidika njegove zakonsko določene višine in ostalih zakonsko določenih pogojev njegove ustanovitve. Namen empiričnega dela je zato bil prikazati, katere so slabosti instrumenta rezervnega sklada in kako bi ga lahko izboljšali. Predlagane spremembe bi lahko povečale energetsko učinkovitost stavb in tako vodile do trajnostnega razvoja Slovenije.
Keywords: energetska učinkovitost, energetsko učinkovita prenova, večstanovanjska stavba, rezervni sklad
Published: 30.05.2016; Views: 552; Downloads: 82
.pdf Full text (5,22 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica